Zakaj voliti Levico?

Peti redni kongres Levice in njeni kandidati za poslance 

V soboto je v mariborskem Narodnem domu potekal redni kongres Levice. Na njem je stranka javnosti predstavila volilni program in kandidatno listo za prihajajoče volitve, na kateri najdemo vse sedanje poslance – razen Violete Tomić –, poleg številnih kandidatov pa tudi nabor sicer javnosti znanih osebnosti. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca stranka na volitvah pričakuje vsaj 30 odstotkov boljši volilni izid, kot ga je dosegla pred štirimi leti. »Te volitve bodo plebiscit, na katerem se bomo odločili, v kakšni državi želimo živeti. In na tem plebiscitu bo pomembno dvoje. Prvič, koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom. In drugič, zelo pomembno bo, koliko glasov bo znotraj bloka dobila Levica. Naš delež bo bistveno vplival na to, kakšne barve, vonja in okusa bo naslednja vlada,« je na kongresu dejal Mesec.

Podporo Levici je kot uvodni govorec na kongresu izrekel filozof Slavoj Žižek. »Levica je edina stranka pri nas, ki je v svojem načinu delovanja zmerna, odprta, jasna, se pa hkrati zaveda izjemne resnosti, radikalnosti krize, v kateri smo,« je dejal. Kot je poudaril, se Levici zadnje čase očita predvsem dvoje: da ima skrite neustavne načrte in da je postala zgolj še ena navadna parlamentarna stranka. Vendar to ni res, je poudaril. »Ne, Levica nima nobenih skrivnih načrtov. Vse je zunaj, javno. Zato je tudi umaknila podporo prejšnji vladi, ko te podpore ni mogla uskladiti s svojim programom.« Po njegovem mnenju Levica ni vrgla »puške v koruzo«, pač pa je »preprosto upoštevala osnovna parlamentarna pravila – ko se ne strinjaš z nečim, se umakneš«. Pri tem je izrazil strah, »da tisti, ki nam danes vladajo, ne bodo vrgli puške v koruzo«.

V Levici si želijo vzpostaviti socialno državo, ki bo zagotavljala varnost od zibelke do groba. Odpravili bi radi prekarno delo ter zagotovili ustrezne zakonske okvire za delovanje zadrug in vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij. Sprejeti nameravajo podnebni zakon z jasno določenimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in z okvirom celostne podnebne politike države – le tako bosta po njihovem mnenju mogoči prepolovitev ogljičnih izpustov do leta 2030 in ogljična nevtralnost do leta 2050. Pomembno se jim zdi tudi povrniti izgubljeno zaupanje ljudi v politiko, državo in njene institucije. Želijo si osvoboditi medije iz primeža politike, prebivalcem pa vrniti svobodo in pravico do odločanja o ključnih zadevah.

Na kandidatni listi najdemo številna že znana imena, med njimi recimo socialno psihologinjo in poslanko v prvem sklicu slovenskega parlamenta Metko Mencin ter antropologinjo in kolumnistko Svetlano Slapšak.

»H kandidaturi me je spodbudila predvsem brutalnost te avtokratske oblasti. S tem imam v mislih zlasti poskuse delegitimacije tako rekoč vseh, ki ji niso pogodu, in rušenje številnih civilizacijskih norm,« pove Metka Mencin, ki bo kandidirala v Grosuplju in se tako ponovno soočila z Janezom Janšo, ki ga je sicer na prvih demokratičnih volitvah po številu glasov enkrat že premagala. Svetlana Slapšak pa poudarja, da se je povabilu za kandidaturo odzvala, saj se je »v tem trenutku vredno angažirati. Te volitve so res izjemno pomembne, so zgodovinska točka, v kateri se moramo odločiti, ali bomo šli po isti poti naprej ali pa bomo izbrali pametnejšo in bolj razumno prihodnost.«

Poleg njiju na kandidatni listi najdemo še filozofa in okoljevarstvenika Luko Omladiča, humanitarca Milana Jakopoviča, nekdanjega predsednika združenja ravnateljev Milana Rejca, direktorico Kosovelovega doma Nino Ukmar ter arheologinjo in dolgoletno aktivistko za enakopravnost spolov Tatjano Greif. Od nekoliko mlajših predstavnikov na listi velja omeniti aktivistko za pravice skupnosti LGBT Nežo Oder in glasbenika Matica Komela - Mlejkija.