»Frankolovski zločin«

Drugega februarja 1945 je med vožnjo s poroke v zasedo partizanske Bračičeve brigade v soteski Tesno padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je naslednjega dne v celjski bolnišnici umrl za posledicami ran. Deset dni kasneje je sledil frankolovski zločin, ki velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Nacisti so se odločili Dorfmeistrovo smrt maščevati, zato so v celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih dali usmrtiti. Devetindevetdeset izmed njih so obesili na drevesa ob cesti na Stranicah pri Frankolovem, enega pa so ustrelili med begom za življenje. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki, najmlajši talec je imel komaj 16 let.

Na tem območju je danes postavljeno spominsko znamenje. Obsega ostanke drevoreda jablan, na katere so bili obešeni talci, in dva grobova, kamor so po obešanju zakopali žrtve. Prvo znamenje na grobovih žrtev je bil sicer križ, vendar je bil kasneje umaknjen v muzej. Namesto njega sta bila na mesta grobov postavljena spomenika – eden v spomin 60 in drugi 40 žrtvam.

Leta 2013 sta bili na pobudo združenja borcev za vrednote NOB v Slovenskih Konjicah na spomenika dodani peterokraki rdeči zvezdi. Kot razloži Milan Fijavž, predsednik Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev na Stranicah – gre za društvo, pristojno za skrb za spominsko območje –, so se v društvu s tem strinjali, »zvezdi pa nikoli nista bili nikomur zares v napoto«.

Kljub temu so v društvu januarja prejeli obvestilo celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Pred koncem lanskega leta naj bi bili v zavodu prejeli prijavo, da sta bili na grobišči talcev zvezdi pritrjeni, potem ko je bilo območje že razglašeno za spomenik državnega pomena. Zavod je temu pritrdil in brez omahovanja deloval po črki zakona, zato je od društva zahteval, naj se zvezdi nemudoma odstranita, saj da sta bili postavljeni »brez soglasja pristojne službe in v nasprotju z varstvenim redom«.

Fijavž je bil nad zahtevo presenečen – kot rečeno, posebnih pritožb v društvu niso obravnavali. »Očitno pa sta zvezdi nekoga vseeno motili, zato je izkoristil priložnost in zadevo prijavil.« Druge izbire, kot da ju za zdaj odstranijo, niso imeli, vendar društvo vseeno žalosti, da se je to zgodilo. »Že ko je bilo društvo leta 1998 ustanovljeno, je bilo ustanovljeno ravno zato, da ob spomenikih ne bi prihajalo do ideoloških prepirov,« pove Fijavž.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman meni, da gre predvsem za zlonamerno dejanje nekega posameznika – podobnih naj bi bili v zvezi zdaj že vajeni. »To so neka zavržna dejanja, ki so pod trenutno vlado postala zelo herojska in prek katerih se poskuša omadeževati narodnoosvobodilni boj,« pove Križman. »Gre za oholost, za katero imajo posamezniki kritje oblasti, zato se gredo lahko revizijo zgodovine na res infantilen način.«