Minimalno plačo prejema precej manj zaposlenih, kot trdijo v gospodarstvu

Kadarkoli se v Sloveniji zviša minimalna plača, sledijo opozorila delodajalcev, da bo zaradi tega več deset tisoč ljudi ostalo brez službe. Napovedi so vedno bolj ali manj bombastične. Eno od raziskav na to temo, ki so zbudile največ pozornosti, je leta 2010 opravila Arjana Brezigar Masten, ki od leta 2017 vodi analitični oddelek pri Banki Slovenije. Zaradi takratnega zvišanja minimalne plače s 592 evrov na 734 evrov bruto (minimalna plača danes znaša 1074 evrov bruto) naj bi na daljši rok delo izgubilo točno 17.169 ljudi, je opozorila.

Tudi zadnjim zvišanjem – po novi zakonodaji se mora minimalna plača usklajevati z rastjo življenjskih stroškov, biti pa mora 20 odstotkov višja – so sledila podobna opozorila iz gospodarstva. Na začetku lanskega leta je vlada zato načrtovala zamrznitev zvišanja minimalne plače, a se je po protestih sindikatov v PKP-zakonodaji odločila za pomoč podjetjem. Tako je država v prvi polovici lanskega leta podjetjem za vsako izplačano minimalno plačo nakazala subvencijo 50 evrov. Ministrstvo za finance je ob tem sporočilo, da bo za te subvencije porabljenih 24 milijonov evrov.

Znesek je marsikoga presenetil: 24 milijonov za vse gospodarstvo, ki bi sicer propadlo, je zelo malo. Že to kaže, da je v Sloveniji res malo podjetij, ki izplačujejo minimalno plačo. Natančnih statističnih podatkov o tem ni, vlada in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa kljub temu vztrajata, da jih je zelo veliko. V GZS že leta svarijo, da bo minimalno plačo, če se bo še naprej zviševala, prejemala velika večina zaposlenih. Leta 2018 je zato tedanja predsednica GZS Sonja Šmuc opozorila, da bomo postali »dežela bogatih revežev«, ki bodo tako rekoč vsi prejemali minimalno plačo.

A že iz izplačanih 24 milijonov evrov je mogoče izračunati, da dejansko minimalno plačo dobiva približno 74 tisoč zaposlenih, to je manj kot deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v državi. V katerih podjetjih jih je največ? Pri Mladini smo od finančne uprave (Furs) želeli izvedeti, kolikšne so bile subvencije po podjetjih, a so nas sprva zavrnili, češ da so podatki povezani z davčno tajnostjo. Podatke, ki jih objavljamo tudi na spletni strani, smo dobili šele, ko je informacijska pooblaščenka odločbo Fursa odpravila. Tako smo dobili seznam podjetij in prejetih subvencij, na podlagi katerega je mogoče izračunati, v katerih podjetjih največ zaposlenih – vsaj na papirju – prejema minimalno plačo.

Sodeč po teh podatkih jo izplačujejo predvsem trgovci. Prvi na seznamu po številu minimalnih plač je Mercator. Od 8000 zaposlenih naj bi minimalno plačo tam prejemalo kar 5564 delavcev. V Tušu naj bi od 2574 zaposlenih minimalno plačo imelo 1970 zaposlenih, v Sparu pa naj bi minimalno plačo dobivalo 1562 od 4432 zaposlenih. V industriji je največ zaposlenih z minimalno plačo po teh podatkih v Gorenju. V Gorenju gospodinjskih aparatih prejema minimalno plačo 1951 zaposlenih od skupaj 3143. Tudi v Gorenjevi novi tovarni televizorjev naj bi jih vseh 500 prejemalo minimalno plačo. Zelo velika žarišča zaposlenih z minimalno plačo so še podjetja za posredovanje dela.

Med največjimi slovenskimi zaposlovalci imajo presenetljivo malo zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, Slovenske železnice – v njihovem podjetju Potniški promet ima minimalno plačo od 531 zaposlenih le sedem ljudi. Nikogar z minimalno plačo ni v Leku, Krki ali Pošti Slovenije, kjer dela 5510 ljudi.

A vsi ti podatki so administrativni. Ker lahko podjetja v Sloveniji določajo osnovne plače, ki so nižje od minimalne, in potem doplačujejo razliko, je zelo verjetno prejemnikov minimalne plače še manj. Na to opozarja tudi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, ki smo ji podatke poslali. »Po našem preverjanju teh podatkov so dejansko plače v Mercatorju ali pa Gorenju precej višje. To v prvi vrsti seveda pomeni, da je država subvencije za doplačila minimalne plače izplačala bolj ali manj arbitrarno: nagrajena so bila podjetja, v katerih imajo zaposleni administrativno določene nižje plače. Tako so subvencijo dobili tudi mnogi, ki imajo visoke dobičke,« opozarja Jerkičeva.

Iz analize teh podatkov na ZSSS predvidevajo, da dejansko v Sloveniji minimalno plačo dobiva največ 20 tisoč zaposlenih oziroma manj kot pet odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Neprestane grožnje podjetij, da bodo zaradi zvišanja minimalne plače propadla, naj bi bile daleč od resnice.