Film tedna: Gospod Bachmann in njegov razred

Intimen dokumentarec o močni vezi med nekonvencionalnim osnovnošolskim učiteljem in njegovimi najstniškimi učenci

V Kinodvoru bo od 18. marca dalje na ogled film Gospod Bachmann in njegov razred v režiji Marie Speth. Intimen dokumentarec o močni vezi med nekonvencionalnim osnovnošolskim učiteljem in njegovimi najstniškimi učenci, je prejel srebrnega medveda in nagrado občinstva na Berlinalu.

Gospod Bachmann že sedemnajst let poučuje otroke med dvanajstim in štirinajstim letom v majhnem industrijskem mestu sredi nemškega podeželja. Njegov pedagoški pristop je vse prej kot običajen. Stoli, postavljeni v krog, kitara ter kavč za dnevni počitek – to je le nekaj njegovih nenavadnih učnih pripomočkov. Petinšestdesetletni nekdanji revolucionar z volneno čepico in v majici z napisom AC/DC namesto v ocenjevanje in tekmovalnost verjame v spoštovanje vsakega posameznika v razredu. Kot vedno pozoren in nepristranski poslušalec mladim pomaga izraziti mnenje in razvijati argumente. Navdušuje jih za najrazličnejše ideje, teme in spretnosti. Ker prihajajo iz različnih kulturnih in družbenih okolij – številni so priseljenci – ter imajo zelo različne učne sposobnosti, jim pomaga premagovati skrbi in strahove ter poskrbi, da se v učilnici vedno počutijo varne in sprejete.

"Pogosto se sprašujem, kako se je zgodilo, da sem postal učitelj. Mislim, da so mi učenci šole Georga Büchnerja v Stadtallendorfu nedvoumno pokazali, kakšnega učitelja si želijo: takšnega, ki z njimi je jabolka, kosmiče in kebab; igra nogomet, ustvarja glasbo in riše; skupaj z njimi dešifrira in odkriva svet; nekoga, ki ga lahko vprašajo, karkoli želijo; predvsem pa nekoga, ki jih ne razvrednoti z ocenami in iskanjem pomanjkljivosti … Želijo si učitelja, ki – tako kot oni – rad hodi v šolo; takšnega, s katerim se lahko smejejo, pojejo in kričijo, a ki jih tudi spravi v red, ko se zapletejo v pretep ali žalijo geje in hendikepirane. Pravzaprav gre za povsem normalen odnos med otroki ali mladostniki in odraslim človekom – v smislu: vem, da zmoreš; tega raje ne počni; to gotovo ni prava pot, vendar ti zaupam; všeč si mi," je zapisal Dieter Bachmann.

"Trenutno se veliko govori o šolah v povezavi s pandemijo koronavirusa in njihovim ponovnim odprtjem. Mislim, da film pokaže, kako izredno pomembna je šola kot prostor srečevanja. Šola ni zgolj institucija, ki posreduje znanje, temveč predstavlja tudi prostor druženja in navezovanja stikov. Ne glede ne vrsto šole in ne glede na sposobnosti otrok, ki jo obiskujejo, je po mojem mnenju šola izjemno pomembna za otrokov vsestranski razvoj. To je tudi osrednja tema tega filma, v katerem gospod Bachmann svojo učilnico spremeni v nekakšno dnevno sobo, kjer se - in to se mi zdi izjemno pomembno - otroci počutijo kot doma," pravi Maria Speth.

0hClEqmCMSA