Frontman benda Joker Out, ki bi raje kot v Stožicah nastopil na bežigrajskem stadionu

PORTRET: Bojan Cvijetićanin

Prejšnjo soboto je imel svoj največji špil doslej. Člani benda Joker Out, ki je v zadnjih letih z odmevnimi radijskimi hiti osvojil slovensko javnost, so nadgradili lanski uspeh dvakrat razprodane ljubljanske Cvetličarne in v kranjski dvorani Zlato polje sami nastopili pred dvatisočglavo množico, s tem pa več kot očitno prevzeli štafetno palico slovenskega pop rocka.

Joker Out je leta 2016 nastal kot srednješolski bend. Na ljubljanski Gimnaziji Poljane so se vanj povezali mulci iz dveh drugih bendov. V enem od njih je bil frontman in to nalogo je prevzel tudi v novem bendu, ki pa je že kmalu pridobil naklonjenost širšega občinstva. »Ravno včeraj sem naredil eksperiment in publiko spraševal po starosti,« pravi Bojan Cvijetičanin, danes 23-letni študent sociologije. Večina jih je mlajša od njega, a konkreten delež so tudi poslušalci, starejši od 35 let – morda prav tisti, ki so odraščali ob slovenskem rocku prejšnje generacije. Joker Out se je pojavil ravno v trenutku, ko je nastala potreba po novih obrazih, ki bi nadaljevali tradicijo bendov à la Big Foot Mama, Dan D ali Siddharta. »Tokac, Tomi in Gušti so tekstopisci, ki sem jih najbolj poslušal in od katerih sem največ vzel.« Tudi oni so čakali, da se zgodi kaj novega. »Stara garda nas podpira in spremlja naše dosežke. V Kranjski Gori sta se nam na odru recimo pridružila Skočir in Tomi ter z nami odpela Led s severa in Na soncu.«

Skupaj z bendi mlajše generacije, med njimi MRFY in Koala Voice, so uspešno zajahali novi val kitarskih muzik. K temu so po njegovem prispevale pobude, kot je dijaški glasbeni natečaj Špil liga v organizaciji Kina Šiška, na katerem so Joker Out zmagali v sezoni 2016/17, in bitke bendov, ki stavijo na svežino. »Potrebe občinstva so privedle do tega, da smo lahko mi začeli cveteti,« je prepričan. Sam je danes eden od številnih mlajših avtorjev, ki suvereno ustvarjajo v slovenščini. »Toliko smo zbanalizirali naš jezik, da nam je vse cheesy in cheap, zato smo avtorji pred izzivom. Ključna je interpretacija jezika,« razmišlja.

Z bendom so doslej obdelali več kot 200 odrov, medtem avtorsko dozoreli in si zagotovili močno medijsko prezenco. Opaža, da na naši pop sceni obstajata dve liniji – glasbeniki, ki aktivno nastopajo, delajo glasbo in imajo občinstvo, in estradniki, ki dvakrat na leto nastopijo na kakem festivalu in so avtorsko povsem irelevantni, a zasedajo ogromno medijskega prostora. »Veliko relevantnih izvajalcev ne dobiva podpore, ki bi jim dala veter v krila. MRFY bi recimo neskončno profitiral od tega.« Ob krivdi medijev, ki jih aktualna glasbena produkcija ne zanima, opozori tudi na pasivnost glasbenikov. »Še vedno je tabu govoriti o glasbi kot biznisu. Več bi morali dati na ekipo, piarovca in booking managerja, redno snemati hude spote, producentu pa plačati 500 evrov več za boljšo produkcijo. Vse to je nujno,« razloži.

S fanti trenutno pripravljajo drugi album, ki bo avtorsko drugačen od lanskega prvenca Umazane misli, inštrumentalno bolj organski in potencialno nekoliko temnejši. Na koncertu v ljubljanskih Križankah, »absolutno najbolj fascinantnem prizorišču v Sloveniji«, ga bodo predstavili 9. septembra. Ozirajo pa se že tudi proti Balkanu in za letos pripravljajo single v srbohrvaščini ter prva koncertna gostovanja. »Največji izziv je, da bomo tja prišli kot ’niko i ništa’, ampak sočasno imamo zdaj vse potrebno znanje in infrastrukturo. Zelo nas zanima, kako se bodo odzvali,« se veseli.

Med pandemijo se je prvič preizkusil na malih ekranih. »Najprej sem dobil epizodno vlogo v Voyevi seriji Gospod profesor, potem pa takoj še eno glavno vlogo.« Gre za prihajajočo mini serijo na temo zgodnjih srednješolskih let, »malo ta Briljantina moment«, ki jo podpisuje Tosja Flaker Berce, eden od scenaristov TV-serije V dvoje. »Tosja zna zelo lepo ujeti realen jezik, s katerim se lahko igralci poistovetijo.« Z vpeljevanjem naturščikov na slovenske ekrane se je po njegovem mnenju zgodil jezikovni prelom. »Upam, da bo to postal trend, da se vsakdanji jezik prenese na televizijo,« doda.

Po debiju na EMI Freš leta 2019 je nedavno nabral nove televizijske izkušnje kot voditelj treh oddaj letošnje EME. »To je bila ultra stresna izkušnja. Ko klikne rdeča lučka na kameri, imaš občutek, da te vsi gledajo in sodijo in da bo vsaka napaka za vedno na 4RTV-portalu,« priznava. »Če bi vse temeljilo na principu televizijskega koncerta, bi verjetno zelo užival v tem. Ta moment ekskluzivnosti s kamero pa je bil mogoče res duhomoren.«

Ko pride priložnost za poležavanje na kavču, se rad predaja serijam, kot so Narcos, Peaky Blinders ali Stranger Things. »Zelo dobra mi je tudi Atypical, manjša, manj znana produkcija o avtističnem srednješolcu, ki se spopada z vsakdanjim lajfom,« priporoča. Načrti za leto 2022 so jasni: diplomirati, napisati še kak dober komad za prihajajoči album, pred Križankami odigrati še 30 koncertov in počasi prodreti na Balkan.