Prepovedani in dovoljeni shodi

Prepovedana niso vsa zbiranja na javnih površinah, le tista, kjer vlada predvideva, da bo prišlo do izražanja do vlade kritičnih mnenj ali pa mnenj, ki vladnim strankam kako drugače niso po godu, med temi gre predvsem za progresivne misli.

V torek in sredo, 1. in 2. marca, sta bila v Ljubljani dva shoda proti vojni v Ukrajini. Prvi se je zgodil na pobudo več nevladnih organizacij na Trgu republike, drugi na pobudo predsednika vlade Janeza Janše na Kongresnem trgu. Čeprav so med shodoma vsebinske razlike, saj je bil drugi namenjen tudi temu, da predstavniki vladnih strank pred volitvami nagovorijo volivce, je v obeh primerih šlo za mirna shoda s približno enakim številom udeležencev. A odziv policije je bil zelo različen. Na torkovem, če hočete, ljudskem shodu proti vojni je bila policija navzoča v velikem številu, v polni bojni opremi, pripeljala in uporabila je celo oklepnik za usmerjanje množic. V sredo navzočnosti policije ni bilo čutiti, bilo je kot nekoč, pred nastopom trenutne vlade, ko so se dolga desetletja ljudje lahko na javnih površinah zbirali iz tega ali onega razloga brez pretiranega policijskega spremstva.

Osmega marca so se ljudje zbrali v središču Ljubljane, da bi izrazili podporo pravicam žensk. Manjša skupina nekaj deset protestnic je opravila še krajši pohod mimo poljskega, ameriškega in ruskega veleposlaništva, preden so se pridružile shodu na Kongresnem trgu. Ves čas jih je spremljalo večje število policistov v polni bojni opremi. Kot so kasneje zapisale, so bile »pospremljene z vulgarnimi komentarji, ’če boste pridne punce in boste ubogale naše ukaze, se vam nič ne bo zgodilo’, in agresivnimi grožnjami policistov, ’a bi rade bile pretepene?’.« Policisti so jim med potjo izdajali plačilne naloge zaradi kršitve cestnoprometnih in drugih predpisov, jih popisovali, na Čopovi ulici pa so jih zaustavili in uporabili fizično silo: »Policisti so s pendreki pretepali udeleženke in udeležence in razpirali teleskopke. Eden izmed policistov je iz rok ene izmed tovarišic celo izpulil črno-vijolično zastavo, palico prelomil na kolenu in s prelomljenima deloma začel opletati po udeleženkah in udeležencih shoda.«

Dva dni za tem, 10. marca, je bil pred ustavnim sodiščem shod za pravice očetov, mater in otrok oziroma proti pravicam gejev in lezbijk. Shod je spremljalo le nekaj policistov, opreme za obvladovanje množic ni bilo opaziti.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>