Konec izmikanja zakonodaji

Francija bo po dogovoru, sprejetem konec februarja, postala prva evropska država, kjer bo moral Google medijem plačevati za spletne objave. Združenje, v katero je vključenih okoli 300 francoskih medijev, in ameriški tehnološki velikan sta dosegla dogovor glede prihodnjih pogajanj o plačilu avtorskih pravic za prikazovanje novic na Googlovem spletnem brskalniku. Gre za zgodovinski korak, ki utira pot licenčnim pogodbam med Googlom in posameznimi mediji, hkrati pa morda za začetek konca Googlovega večletnega izmikanja francoski zakonodaji.

Zgodba o spletnih avtorskih pravicah ima v Franciji dolgo brado. Država je oktobra 2019 postala prva članica EU, ki je ratificirala evropsko direktivo o avtorskih pravicah na enotnem trgu. Petnajsti člen te direktive določa, da so založniki medijskih publikacij upravičeni do dodatnega, primernega nadomestila od strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi s poznejšimi relevantnimi prihodki in koristmi. To založnikom zagotavlja, da prejmejo plačilo oziroma delež prihodka, ko se njihovo delo prikazuje na spletnih straneh in brskalnikih ali na družabnih omrežjih.

Kljub temu se je Google dolgo uspešno izmikal francoski zakonodaji. Aprila 2020 so potekala prva pogajanja, februarja lani pa je sklenil dogovor s 121 francoskimi založniki, da jim bo v treh letih izplačal 68,5 milijona evrov. Septembra lani je nato francoski varuh konkurence Googlu naložil kazen 500 milijonov evrov, saj se z mediji o nadomestilu za njihove vsebine ni pogajal v dobri veri. Zdajšnji dogovor naj bi kljub vsemu vodil do končnega premirja.

Čeprav evropska direktiva veleva, da bi jo morale države članice EU v svojo zakonodajo prenesti najkasneje do 7. junija lani, je bila večina držav pri tem neuspešna. Med njimi tudi Slovenija.

Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, skupaj z uradom za intelektualno lastnino pripravljajo spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki med drugim v slovensko zakonodajo prenašata evropsko direktivo. Na ministrstvu razlagajo, da je na zamudo »vplivalo več dejavnikov, zlasti pandemija novega koronavirusa, ki je med drugim preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo, obravnava številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov, daljše medresorsko usklajevanje, pa tudi predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021«.

Predloga sprememb omenjenih zakonov naj bi med drugim v slovensko zakonodajo prenašala tudi obvezne določbe iz 15. člena direktive o novih pravicah založnika medijske publikacije in tudi o neodpovedljivi pravici avtorja do deleža prihodka. »Ocenjujemo, da bi lahko nove določbe, če se bodo ustrezno izvajale, pozitivno vplivale na založniški trg medijskih publikacij v Sloveniji in na položaj avtorjev del, ki so vključena v medijsko publikacijo,« so še dejali na ministrstvu.