Kakšen bi bil naš svet, če bi mu umorili renesanso?

Avtorski projekt Aljoše Živadinova Zupančiča Težko je biti bog po romanu bratov Strugacki nas želi opozoriti, kako odprti in čuječi moramo biti glede današnjega družbenega dogajanja

V Mali drami Ljubljana bo v petek, 25. marca ob 20. uri premiera avtorskega projekta Aljoše Živadinova Zupančiča Težko je biti bog po romanu bratov Strugacki, ki predstavi svet vzpenjajočega se futurističnega fašizma na distopičnem planetu. Uprizoritev je nastala v okviru Dramine platforme Čakajoč Supermana. Avtorja priredbe in prevajalca sta režiser uprizoritve Aljoša Živadinov Zupančič in dramaturginja Nika Korenjak.

Brata Strugacki sta bila klasika sodobne znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Njun najbolj znani roman Piknik na robu ceste je leta 1978 režiser Andrej Tarkovski uporabil kot predlogo za znameniti film Stalker. Arkadij Strugacki (1925−1991) je diplomiral na Moskovskem vojaškem inštitutu tujih jezikov s področja anglistike in japonistike, brat Boris (1933−2012) pa iz astronomije na Mehansko-matematični fakulteti v Leningradu.

V romanu Težko je biti bog prepletata različne tradicije, družbene organizacije in naključnost človeških odločitev, ki krojijo življenjsko pot posameznika in družbe. Z mešanjem citatne zgodovine ustvarita popolnoma nov literarni svet, ki nam je tuj, hkrati pa v njem prepoznamo vzorce delovanja naše družbe in lahko doživimo humanoidni planet z vso njegovo temno realnostjo kot nekakšen distopični podaljšek zemeljske realnosti. Zgodba romana nas sooči z družbeno krizo v provinci Arkanar na distopičnem planetu. Gre za svet, v katerem sta bila razvoj renesanse in humanizma zatrta, kar je vzpostavilo družbeni red s srednjeveškimi prvinami. Arkanarska družba, ki je ostala estetsko in dogmatično ujeta na točki zgodovine temnih časov, tako preganja intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce.

"Uprizoritev je eksperiment, ki nas želi opozoriti, kako odprti in čuječi moramo biti glede današnjega družbenega dogajanja, ki bo v naši prihodnosti ali v prihodnosti naših potomcev vplivalo na organizacijo družbenih struktur in na razpoložljivost naravnih danosti našega planeta."

Nika Korenjak,
dramaturginja

Po besedah režiserja roman in uprizoritev preizprašujeta, kakšen bi bil naš svet, če bi mu umorili renesanso, kakšni bi bili ljudje in kako bi osmišljali svoje bivanje in vzpostavili družbeni red, če ne bi doživeli humanizma in razvili zavedanja o skupnosti in družbenih vlogah, ki jo gradijo. "Človeška beda, nevednost in brutalnost se na oddaljenem planetu, povsem sličnem srednjeveški Zemlji, stopnjujejo v neslutene razsežnosti. Vznikajo ekstremne ideologije, ki jih napaja aktivna ignoranca vseh posameznikov. Zažiga se knjige, podira akademije, zapira inteligenco – inteligenco, ki v svoji bazični primarnosti predstavlja vsakogar, ki bere, piše in razmišlja. Umetniki so preganjani, poezija in glasba postajata tujki. Na ta distopični planet na skrivaj prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manjka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. A v svetu, kjer se zna slaviti zgolj uničenje, nasilje in enoumje, lahko tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. Opazovalci prekletega planeta vedno težje ostajajo ravnodušni, vedno težje ostajajo zgolj opazovalci."

"Človeška beda, nevednost in brutalnost se na oddaljenem planetu, povsem sličnem srednjeveški Zemlji, stopnjujejo v neslutene razsežnosti. Vznikajo ekstremne ideologije, ki jih napaja aktivna ignoranca vseh posameznikov. Zažiga se knjige, podira akademije, zapira inteligenco – inteligenco, ki v svoji bazični primarnosti predstavlja vsakogar, ki bere, piše in razmišlja. Umetniki so preganjani, poezija in glasba postajata tujki. Na ta distopični planet na skrivaj prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manjka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije."

"Uprizoritev je eksperiment, ki nas želi opozoriti, kako odprti in čuječi moramo biti glede današnjega družbenega dogajanja, ki bo v naši prihodnosti ali v prihodnosti naših potomcev vplivalo na organizacijo družbenih struktur in na razpoložljivost naravnih danosti našega planeta," je zapisala dramaturginja Nika Korenjak.

Igrajo: Veronika Drolc, Petra Govc, Maja Sever, Peter Frankl k. g, Nika Korenjak k. g in Jure Žavbi k. g. 

Scenografa: Maruša Mali in Aljoša Živadinov Zupančič, kostumograf: Claudi Sovre, lektorica: Tatjana Stanič, avtorja glasbe: Renato Kalem in Simeon Perich, avtorica videa: Neža Knez in oblikovalec luči: Vlado Glavan.