»RTV deluje kot ženska v nasilnem odnosu, ki jo ves čas tepejo«

Javna tribuna za javno RTV: Nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci 

Včeraj zvečer je v Slovenskem mladinskem gledališču potekala Javna tribuna za javno RTV: Nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci. Dogodek sta organizirala Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije. Kot so zapisali v napovedniku dogodka, so novinarji in drugi delavci RTV Slovenija v zadnjih mesecih že večkrat stopili pred kamere in opozorili na nevzdržne razmere v osrednji medijski hiši v državi. Njeno vodstvo ob podpori programskega in nadzornega sveta, podaljškov aktualne politične oblasti, namreč »na hitro in mimo mnenj uredništev nezakonito kadruje, siromaši program in straši z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu niso po godu. Toda medtem ko vodstvo s tem zanemarja svojo odgovornost do javnosti, jo z javnimi nastopi, kolektivnim delovanjem in bojem za medijsko svobodo ter poklicno avtonomijo ohranjajo novinarji in drugi delavci RTV Slovenija.«

Kot je na dogodku izpostavila Helena Milinković, vodja Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija in dolgoletna novinarka zunanjepolitične redakcije, je »javna RTV vsaj že dve leti v nekem odnosu nasilja«. Nasilje zaposleni na radioteleviziji doživljajo vsakodnevno. »Odkar je trenutni vladajoči režim prevzel vodenje države oziroma vlade, RTV deluje kot ženska v nasilnem odnosu, ki jo ves čas tepejo, in vsak, ki lahko prispeva, doda še svoj udarec. In to se odraža tudi pri nas – v odnosih, v komunikaciji in ne nazadnje tudi na programu. Višek pa so bile zadnje seje programskega sveta, kjer je programski svet javno obračunaval z novinarji in uredniki ter jih skušal diskreditirati ali celo sankcionirati.«

Posebej je omenila dogajanje na seji programskega sveta, ki je potekala 17. marca. Na slednji se je namreč predsednik programskega sveta Peter Gregorčič odločil obračunati s sindikati, ki so opozorili na nepravilnosti pri vodenju radiotelevizije, programski svet pa je naposled celo sprejel sklep, s katerim generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha poziva, naj prepreči »nedopustne posege sindikatov v kadrovsko politiko in v uredniško neodvisnost«.

V uredništvu informativnega programa so kot kolektiv že jeseni na vodstvo poslali pomisleke ob ukinitvi oddaj, kot sta Globus in Točka preloma. Novinar Seku M. Conde je na dogodku dejal, da je bil Globus nekoč »edina tovrstna televizijska oddaja, namenjena svetu, namenjena širini, namenjena prostorom, ki jih v dnevnoinformativnih oddajah ne moremo zaobjeti tako, kot si zaslužijo. Nekoč je bil Globus oddaja, ki bi nam v tem času, v teh zadnjih tridesetih dnevih prišla še kako prav.«

»Peči se počasi ugašajo. Ampak ne samo v zunanji, tudi v notranjepolitični redakciji in na celotni RTV me veseli to, da povsem ugasnile ne bodo. In če je kaj že v preteklosti zunanjepolitična redakcija informativnega programa dokazala, je to, da zmore in kaj vse zmore, če le ima možnosti in pogoje za to, ne pa polen tistih, ki bi nam pravzaprav pogoje za to prvi morali zagotoviti.«

Seku M. Conde,
novinar

Spomnil se je zgodbe, ki jo je nekoč, ko je delal še v notranjepolitični redakciji, spremljal v Steklarski novi. Tam so ga steklarji opozarjali, da ko enkrat ugasneš peč, je nikoli več ne zaženeš. »Peči se počasi ugašajo. Ampak ne samo v zunanji, tudi v notranjepolitični redakciji in na celotni RTV me veseli to, da povsem ugasnile ne bodo. In če je kaj že v preteklosti zunanjepolitična redakcija informativnega programa dokazala, je to, da zmore in kaj vse zmore, če le ima možnosti in pogoje za to, ne pa polen tistih, ki bi nam pravzaprav pogoje za to prvi morali zagotoviti.«

Podobno so vodstvo opozarjali tudi ob selitvi dela programa na drugi program. Tako je prišlo do premika Zrcala tedna in Utripa. Slednjega »danes gledalci tako rekoč ne morejo več videti – oddaja nima niti ustaljenega termina«, je izpostavila Milinković. Samo včeraj so zaposleni recimo prejeli informacije, kdaj se bo oddaja predvajala v soboto, saj se bo morala prilagoditi terminu hokejske tekme. »Informativni program se že prilagaja tržno zanimivim vsebinam.«

»V uredništvu smo kolektivno kaznovani zaradi javnega izpostavljanja in opozarjanja javnosti, kaj trenutno vodstvo počne z njihovim denarjem. Mi opozarjamo ves čas na interes javnosti, mi smo v službi javnosti. Mi ne blatimo, mi javnost obveščamo,« je še dejala Milinković. »Javna radiotelevizija je od vseh, mi pa smo tisti, ki smo se odločili, da bomo to javno radiotelevizijo ubranili tudi z lastno integriteto. In če misli vodstvo zaradi tega zaposlene sankcionirati – prav, mi smo pripravljeni toliko reskirati.«

»V uredništvu smo kolektivno kaznovani zaradi javnega izpostavljanja in opozarjanja javnosti, kaj trenutno vodstvo počne z njihovim denarjem. Mi opozarjamo ves čas na interes javnosti, mi smo v službi javnosti. Mi ne blatimo, mi javnost obveščamo.«

Helena Milinković,
novinarka

Marcel Štefančič, jr., voditelj oddaje Studio City, ki se poleg Tarče in Tednika poslavlja s programske sheme v predvolilnem času, je povedal, da se kriki zaposlenih na javni radioteleviziji kljub vsemu slišijo. »Namreč, kot se zdi, so vsi na naši strani. Na naši strani so drugi mediji in stanovske organizacije, ki pozivajo: 'Uprite se, z vami smo!' Na naši strani so gledalke in gledalci. Peticijo, ki zahteva vrnitev Studia City, jih je podpisalo že skoraj 40 tisoč – še malo, pa bo mogoč referendum.« Izpostavil je tudi, da je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela več kot 400 odzivov na začasno ukinitev oddaj Studio City, Tednik in Tarča, zato je vodstvu predlagala, da jih na sporedu ohrani tudi v predvolilnem času, »saj so pričakovanja gledalcev, da imajo tudi v predvolilnem obdobju možnost gledanja oddaj, ki jih spremljajo že leta, upravičena«.

»Namreč, kot se zdi, so vsi na naši strani. Na naši strani so drugi mediji in stanovske organizacije, ki pozivajo: 'Uprite se, z vami smo!' Na naši strani so gledalke in gledalci. Peticijo, ki zahteva vrnitev Studia City, jih je podpisalo že skoraj 40 tisoč – še malo, pa bo mogoč referendum.«

Marcel Štefančič, jr.,
novinar in voditelj oddaje Studio City

Da je »podrejanje celotnega sistema javnoradiotelevizije v Sloveniji velika grožnja«, je poudaril akademik in profesor ter član programskega sveta RTV Slovenija Slavko Splichal. »Ampak ni velika grožnja samo za javnost, za načelo javnosti, za publiciteto, za novinarstvo, je velika grožnja za temelje slovenske demokracije. In to je tako pomemben razlog za zaskrbljenost, da me pravzaprav ne preseneča, da tako veliko število ljudi v Sloveniji javno podpira prizadevanja za ohranjanje javne radiotelevizije in podpira odpor zoper poskuse političnega prisvajanja javne RTV.«

Podporo RTV Slovenija so v Slovenskem mladinskem gledališču včeraj izrekli tudi številni drugi, med njimi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik, predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, razrešena direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak in nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc. Solidarnost z zaposlenimi na RTV Slovenija so prišli izkazati tudi predstavniki hrvaških novinarskih sindikatov, kjer so priča podobni razgradnji javnega servisa že zadnjih šest let. Kot so izpostavili, gre namreč za skupen boj.

»Ampak ni velika grožnja samo za javnost, za načelo javnosti, za publiciteto, za novinarstvo, je velika grožnja za temelje slovenske demokracije. In to je tako pomemben razlog za zaskrbljenost, da me pravzaprav ne preseneča, da tako veliko število ljudi v Sloveniji javno podpira prizadevanja za ohranjanje javne radiotelevizije in podpira odpor zoper poskuse političnega prisvajanja javne RTV.«

Slavko Splichal,
član programskega sveta RTV Slovenija

Na dogodku so organizatorji javnost pozvali tudi k podpisu peticije za javno radiotelevizijo in avtonomno novinarstvo.

nM6SqiNExTA