Napadi na RTV Slovenija se vrstijo drug za drugim

»Mislim, da bi bolj korektno novico dobili, če bi gledali Russia Today. Ne potrebujemo nekoga, ki ga mi plačujemo v Moskvi, da širi rusko propagando. To je sramota nacionalne televizije.« Tako je predsednik vlade Janez Janša v oddaji Ura moči na Planetu TV, ki jo vodi Bojan Požar, komentiral enega od prispevkov dopisnice iz Moskve Vlaste Jeseničnik. Intervju z Janšo je kmalu zatem na Twitterju pohvalil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, češ da je bila oddaja »lahko zgled slovenskemu novinarstvu, kako veredostojno izpeljati intervju s predsednikom«.

Razmere na javni radioteleviziji so skrb zbujajoče. Čistka se je začela kmalu po tem, ko je na položaj generalnega direktorja RTV Slovenija – čeprav ni izpolnjeval razpisnih pogojev – prišel Andrej Grah Whatmough. Ker si je zaradi tega nakopal tožbo nekdanjega direktorja Igorja Kadunca, je odstopil, po spremembi razpisnih pogojev pa ponovno zasedel položaj. In se tako spretno izognil tožbi.

V vmesnem času je brez obotavljanja poskrbel za razrešitev direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak, njeno mesto je zasedel Valentin Areh. Zaradi pritiskov je nato odstopila odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič, nasledila jo je Jadranka Rebernik, ki je pred kratkim, kljub nasprotovanju zaposlenih, na tem položaju dobila tudi vsa pooblastila. V istem trenutku je dala zamenjati odgovorno urednico za nove medije pri MMC; Kajo Jakopič je kot vršilec dolžnosti nadomestil Igor Pirkovič. Vlada si je v tem času z imenovanji podjarmila še programski in nadzorni svet javnega servisa.

Neokrnjen tako ostaja le še Radio Slovenija, vendar vlada tudi glede njega ne skriva apetitov. Njen simpatizer Edvard Kadič se je tako ob uporu novinarjev na RTV Slovenija na Twitterju recimo spraševal, »kaj bodo šele počeli, ko bo nekoč zamenjano vodstvo Radia Slovenija«. Še huje, pri tem je posmehljivo dodal: »Na Urgenci UKC bodo rezane žile postale svetovni statistični fenomen.« Zaposleni na RTV Slovenija postajajo tako rekoč nemočni. Vodstvo jim skuša preprečiti celo sindikalno organiziranje, do katerega imajo sicer pravico po ustavi. Programski svet je tako na eni od zadnjih sej generalnega direktorja pozval, naj prepreči »nedopustne posege sindikatov v kadrovsko politiko in v uredniško neodvisnost«.

Povsem jasno je, da bo ena od prvih nalog naslednje vlade, če bo politični alternativi seveda uspelo zamenjati oblast, sprememba zakona o radioteleviziji. Ta ni doživel sprememb že vse od leta 2005, zasluge zanj ima poslanec SDS Branko Grims.

Za to se zavzemajo tudi v stranki Gibanje Svoboda, na listi katere kandidira dolgoletna novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek. Kot poudarja, bi bilo z novelo zakona treba predvsem »modernizirati upravljanje po zgledu tujih televizij, ki imajo upravni odbor, znotraj njega pa vodjo uprave, medijskega direktorja, tehničnega direktorja in druge«, hkrati pa na položaje nadzornih in programskih svetnikov »imenovati člane, ki bi jih imenovala civilna družba, ne pa politične stranke. Nujno bi bilo zagotoviti čim manjše vpletanje politike.« Po njenem mnenju bi moral biti omejen tudi mandat programskega sveta, vsak bi bil lahko svetnik zgolj en mandat.

Do volitev je le še mesec – a vlada tudi v tem času ne daje odpustkov. S posegi v predvolilno programsko shemo je že utišala najbolj kritične oddaje na nacionalki, kot so Studio City, Tarča in Tednik. Zato je zdaj glas civilne družbe, ki mora podpreti javni servis, toliko pomembnejši. Ali kot je pred odjavno špico Studia City, ki se na spored ponovno vrača šele 9. maja, povedal Marcel Štefančič: »V času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, je treba kar najodločneje obsoditi avtokracijo, ki je napadla nacionalko.«