Film tedna: Pasolini 100!

Filmska retrospektiva bo potekala od 31. marca do 8. maja

Ob stoletnici rojstva Pier Paola Pasolinija se Slovenska kinoteka v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji z obsežno filmsko retrospektivo in drugimi dogodki poklanja velikemu režiserju, scenaristu, pesniku, pisatelju, teoretiku, dramatiku in mislecu. Filmska retrospektiva Pasolini 100! bo potekala od 31. marca do 8. maja, na kateri bodo prikazali vse Pasolinijeve filme in nekaj dokumentarcev, posvečenih njegovemu življenju in delu. Retrospektivo bodo odprli 31. marca ob 19. uri z njegovim drugim celovečernim filmom Mama Rim (1962). V vitrinah Dvorane Silvana Furlana bo med 31. marcem in 30. junijem na ogled razstava o Pasolinijevem filmskem ustvarjanju, ki je nastala v sodelovanju s kulturnim centrom Cinemazero iz Pordenona in Kinoteko iz Bologne.

Pesnik, pisatelj, filmski režiser, marksist in predvsem intelektualec Pier Paolo Pasolini je generacije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zaznamoval s silovitim literarnim izrazom in s filmsko vizijo brez primere. Pasolini, rojen v Bologni leta 1922, je začel pisati že v mladosti. Posnel je štirinajst igranih celovečernih filmov, številne dokumentarne, kratke, esejistične filme, filme, s katerimi je pisal in načrtoval scenarije, ter epizode v štirih omnibusih. Skoraj vse scenarije je napisal sam. 

Prvo zbirko pesmi je izdal leta 1954, po objavi prvega romana Ragazzi di vita (1955) pa so ga obtožili obscenosti. Leta 1957 je sodeloval pri scenariju filma Cabirijine noči Federica Fellinija, leta 1961 pa je režiral svoj prvi film Berač, v katerem prikazuje neznosno bedo prebivalcev rimskih predmestij.

Večino projekcij retrospektive bodo spremljali uvodi v filme, ki jih bodo ob urednikih filmskega programa Slovenske kinoteke, Igorju Prasslu in Varji Močnik, pripravili gostujoči poznavalci Pasolinijevega dela. Majda Širca bo govorila pred filmoma Berač in Mama Rim, Stojan Pelko pred Evangelijem po Mateju, dr. Matjaž Lunaček pred Izrekom, Andrej Šprah po projekciji Ptičkov in ptičic, Miklavž Komelj pred Medejo, Dragan Živadinov pred filmom Salò ali 120 dni Sodome in Gašper Malej pred Cvetom tisoč in ene noči..

"Pasolini je živel v stalnem konfliktu z okoljem, ki ga je neusmiljeno kritiško vrednotil – sploh povojni čas ekonomskega booma in malomeščanskih vrednot. Izgubljal je vero v dobro in iskal staro/novo upanje v tretjem svetu. Konformistom je bilo težko shajati z njim; zaradi besne potrebe po drugačnosti pa je tudi sam težko shajal s seboj. V bistvu je vedno režiral filme o samem sebi, o tem, kar je imenoval svojo 'nervozo', svojo obupno strast biti na svetu in hkrati izven njega."

Majda Širca,
poznavalka Pasolinijevega opusa

V četrtek, 7. aprila, ob 20. uri, bodo v Kinoteki predstavili še prevod Pasolinijeve knjige/zbornika Heretični empirizem s spremno besedo poznavalke Pasolinijevega opusa in italijanske kinematografije Majde Širca. Knjigo sta prevedli Andreja Štepec in Jožica Pirc. Predstavitev bo pospremil dokumentarni film Prvi plan za Pier Paola Pasolinija in projekcija filmske epizode Skuta (1962), ki jo je Pasolini posnel za filmski omnibus Ro.Go.Pa.G.

Zbornik Heretični empirizem prinaša prevod izbora ključnih filmskih besedil Pier Paola Pasolinija, cineasta in avtorja, ki se je ob izjemni ustvarjalni prodornosti intenzivno posvečal tudi teoretskemu premišljevanju tako lastnih filmskih pristopov kakor splošnih fenomenov filma in kinematografije. V njih je razvil temeljne koncepte svojega pojmovanja razmerja med filmom in svetom, utemeljenega zlasti na raziskavah specifičnih dejavnikov filmskega jezika in prvin kinematografske govorice.

"Pasolini je živel v stalnem konfliktu z okoljem, ki ga je neusmiljeno kritiško vrednotil – sploh povojni čas ekonomskega booma in malomeščanskih vrednot. Izgubljal je vero v dobro in iskal staro/novo upanje v tretjem svetu. Konformistom je bilo težko shajati z njim; zaradi besne potrebe po drugačnosti pa je tudi sam težko shajal s seboj. V bistvu je vedno režiral filme o samem sebi, o tem, kar je imenoval svojo 'nervozo', svojo obupno strast biti na svetu in hkrati izven njega," je zapisala Majda Širca.

yW62hL0za7w

oEI4f6d9GC0

L68BlzhkGvQ