Funkcionarji SDS zapuščajo ladjo in si urejajo dobro plačane službe za čas po volitvah 

Prejšnji mesec so v državni upravi objavili rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta. In to za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Tako je denimo generalni sekretariat vlade 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.

Seveda je jasno, kaj se dogaja. Oblast pred volitvami svojim kadrom išče službe za nedoločen čas. A ne le svojim uradnikom, tudi funkcionarji te oblasti si mrzlično iščejo izhode po 24. aprilu. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je ta teden odstopil s položaja, ker je postal generalni direktor drugega stebra slovenske energetike, družbe Gen energija. Že doslej je bil marsikaj v slovenski energetiki, sodeloval je tudi s SDS, njegovo večno prehajanje s političnih položajev v državno gospodarstvo – v podjetja, kot je HSE ali ljubljanska TE-TOL, od koder je sam odstopil zaradi izgube zaupanja oziroma nepravilnosti – pa tipični primer vrtljivih vrat, znanega korupcijskega fenomena, ki je v urejenih državah preziran.

Že prav bizaren je primer notranjega ministra Aleša Hojsa. Ta na predvolilnih soočenjih nadomešča strankarskega šefa Janeza Janšo in verjame v zmago SDS, si pa kljub temu ureja novo službo za čas po volitvah. Po naših podatkih – to pa je med vrsticami tudi sam priznal na zadnjem soočenju na POP TV – se želi ob morebitnem političnem neuspehu vrniti v državno inženirsko podjetje DRI, kjer je bil prej zaposlen kot direktor področja cest in razvojnih projektov. Člani vlade imajo, podobno kot poslanci, pravico vrniti se v službo, kjer so delali pred prevzemom funkcije, in iz DRI so odgovorili, da ga pri njih čaka služba, če jo bo želel.

S tem je prišla na plano še ena Hojsova dvoličnost. Mandat je zaznamoval z objavo podatkov o plačah vseh zaposlenih na notranjem ministrstvu in pri policiji – sodelavcem je očital, da prejemajo zelo visoke osebne dohodke glede na delo, ki ga opravljajo. Njegova osredotočenost na plače drugih je očitna tudi pri napadih na Roberta Goloba, saj ga imenuje elektrooligarh in mu očita, da je lani na položaju predsednika uprave GEN-I zaslužil več kot 200 tisoč evrov neto. A tudi Hojs je zaslužkar.

V DRI je in bo na mesec zaslužil okoli 4000 evrov neto; tolikšno plačo tam – sodeč po objavah v letnih poročilih – prejemajo direktorji. Poleg tega je bil Hojs še izvršni direktor Nova24. Iz DRI so pojasnili, da je moral zato pri njih dobiti soglasje, torej soglasje, da je lahko postal dvojni direktor v dveh podjetjih. Če je v DRI prejemal po 4000 evrov neto, koliko pa je znašala njegova plača na Nova24? Po naših podatkih so direktorji na Nova24 v zadnjih letih na mesec zaslužili okoli 2000 evrov neto. Damjan Damjanovič je recimo do sredine leta 2019, ko ga je nadomestil Hojs, prejemal 2100 evrov neto.

Leta 2019, preden je Aleš Hojs postal notranji minister, je torej zelo verjetno imel 6000 evrov neto dohodka na mesec. Ministra Hojsa smo vprašali ali ta naš izračun drži, odgovoril nam je, da so naši podatki napačni, koliko je dejansko zaslužil, pa nam ni hotel sporočiti. Dodal je še, da je Mladina „smetarski medij, ki je v službi diskreditacije vam politično nepravih. O vseh svojih prihodkih se bom javno izjasnjeval, ko bo Robert Golob javno predstavil svoje tri zadnje (2019, 2020 in 2021) dohodninske napovedi.«

Ne smemo pa pozabiti, da je Hojs leta 2019 dobil še posebno nepremičninsko nagrado. V DRI je spoznal poslovneža Radivoja Andjelkovića, ta pa je bil tudi svetovalec koprskega župana Borisa Popoviča in je Hojsu, kot smo v Mladini razkrili septembra 2020, uredil nakup poceni gradbene parcele s pogledom na morje v kraju Kolomban. Tako je Hojs leta 2019 pridobil okoli 189 tisoč evrov premoženjske koristi, kolikor znaša razlika med tržnimi cenami parcel, ki so se tedaj prodajale v Kolombanu, in tisto, ki jo je po ugodni ceni kupil Hojs. Hojs je tedaj na novinarska vprašanje odgovoril, da je vse, kar smo zapisali, res.

Naredimo hitro primerjavo: Robert Golob je v zadnjih letih s plačo in nagrado skupaj na mesec zaslužil okoli 18 tisoč evrov neto. To je ogromno. Hojs pa je leta 2019 skupaj z nagrado v obliki precej poceni parcele v povprečju zaslužil več kot 31 tisoč evrov neto na mesec. Kar je še več kot ogromno. Pri čemer je Golob vodil največjega srednjeevropskega trgovca z elektriko. Hojs pa nišno, strankarsko trobilo z omejenim vplivom in pičlim ugledom.