Sodna zarota? Čigava?

Pripor za podpornika Janeza Janše, ki ga je odpravila podpornica Janeza Janše

»Ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno,« je publicist in politik Bojan Požar zapisal v odzivu na sklep o priporu, ki ga je zanj višje sodišče odredilo, da bi zagotovilo njegovo navzočnost na sojenju. Nazadnje pa ni bil priprt, ker je po pritožbi vrhovno sodišče sklep o priporu odpravilo.

Požareport in drugi spletni portali in mediji iz kroga predsednika vlade Janeza Janše to prikazujejo kot še en dokaz zarote »globoke države«. Pa je res tako? Je Požar res žrtev komunističnih centrov moči v sodstvu?

Gre za pravno zadevo, v kateri je Bojan Požar obtožen kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, sproženo na pobudo nekdanjih lastnikov Večera Uroša Hakla in Saše Todorovića pred tremi leti. Požar je bil na prvi stopnji oproščen obtožb, a je po pritožbi zadeva pristala na višjem sodišču. »Vse kaže, da bom danes pristal v priporu,« je Požar zapisal na omrežju Twitter in dodal: »Samo zato, ker sem 16. marca manjkal na obravnavi pred višjim sodiščem, kjer moja udeležba ni bila obvezna.« A Požar na narokih pred višjim sodiščem ni manjkal le enkrat. Prvič se na vabilo niti on niti njegov odvetnik nista odzvala 22. februarja. Res, da je šlo »zgolj« za sejo sodnega senata, a sodišče je na njej odločilo, da zadeve ne bo vrnilo v ponovno sojenje, pač pa bo odločilo samo, in je glavno obravnavo razpisalo za 16. marec. Ker na njej ponovno ni bilo ne enega ne drugega, izostanka pa nista opravičila, je sodišče izdalo sklep, da se obdolženi prisilno privede. Ker ga 23. marca policija na domačem naslovu ni našla, je sodišče nato izdalo sklep o priporu, ki lahko traja največ 30 dni in je namenjen zagotavljanju navzočnosti za obdolžence, ki (neopravičeno) manjkajo na glavni obravnavi.

Navzočnost obdolženca na glavni obravnavi je nujna, udeležiti se je mora vsaj enkrat, četudi po tem morda poda soglasje, da se sodi v njegovi nenavzočnosti. Glede tega in tudi nasploh glede glavne obravnave na višjem sodišču veljajo enaki pogoji kot na prvi stopnji. Višje sodišče se tudi ni odločilo, da razpiše obravnavo in samo dokončno presodi o zadevi. Od višjih sodišč takšno ravnanje zahteva zakon o kazenskem postopku, ki določa: »Če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, se pred sodiščem druge stopnje opravi obravnava.« Sodišče druge stopnje sme zadevo vrniti v novo glavno obravnavo sodišču prve stopnje le izjemoma. To novost je septembra 2020 navkljub nasprotovanju sodstva in odvetniške zbornice uzakonila vlada Janeza Janše.

Požarjev odvetnik Franci Matoz, sicer tudi Janšev zagovornik, je v pritožbi na vrhovnem sodišču navedel, da se Požar ni odzival na prejšnja vabila višjega sodišča, ker njegova prisotnost ni bila nujna. Ko je bila razpisana obravnava, pa je pomotoma še vedno mislil, da je tako, in prav tako ni prišel na sodišče.

Tričlanski senat vrhovnega sodišča je kot argumentacijo svoje odločitve zgolj povzel pritožbene razloge in jim v celoti pritrdil. Kako so glasovali posamezni vrhovni sodniki oziroma sodnice, ni javen podatek, je pa zato javen podatek, kdo je bil sodnik oziroma sodnica poročevalka v zadevi, ki je pripravila besedilo sklepa. To je bila Barbara Zobec, ena izmed najodločnejših podpornic Janeza Janše in SDS na vrhovnem sodišču.

Kakorkoli, Požar se bo naslednje obravnave, če seveda ne bodo uporabljeni novi pravni triki, gotovo udeležil.