Ni je oblasti, ki bi lahko utišala glas nezadovoljnega ljudstva 

Nastanek vladne koalicije je že od samega začetka spremljalo protestno gibanje, zato se je pod pretvezo boja z epidemijo koronavirusne bolezni koalicija odločila proteste prepovedati. Začela je izrekati kazni protestnikom, odnašala jih je s trgov, čeprav so na njih samo brali ustavo, poskušala je preganjati »verbalni delikt«. Ukrepe za varovanje zdravja je nadomestila z represijo. To je v ljudeh zbudilo bes, žalost, sram in občutek nemoči. Hkrati pa tudi neverjetno iznajdljivost in ustvarjalnost.

Ko ljudje niso smeli protestirati, so začeli lepiti transparente na okna domov. Drugega aprila 2020 so se na Trgu republike pojavili črni križci na razdalji dveh metrov. Nakazovali so množico, ki bi lahko protestirala tako, da bi spoštovala vladni odlok o upoštevanju nujne razdalje med ljudmi. Nekaj posameznikov se je takrat odločilo stati na teh križcih in so bili zaradi tega kaznovani. To je na ulice kmalu zvabilo kolesarje in ti od tedaj vztrajajo prav vsak petek. Na ulice so se zgrnili že več kot stokrat.

Poleg kolesarjenja pa je protestniško gibanje zaznamovalo še nekaj drugega: številne umetniške intervencije v prostor, ki jih je začela izvajati samooklicana »anonimna umetniška aktivistična antiskupina« Non-grupa. Po državi so se pojavljali grafiti, vsak protest je zaznamovala grafična podoba, natisnjenih je bilo nešteto plakatov. Potekale so posebne simbolne intervencije, performansi pred ministrstvom za kulturo so opozarjali na postopno in načrtno izčrpavanje kritičnih umetnikov in nevladnih organizacij. Pisale so se pesmi, pesmi, ki so šle oblasti še posebej v nos.

Non-grupa je februarja izdala knjigo Sramota, v kateri so zbrane intervencije te skupine, zdaj pa je izdala še knjigo Beseda upora. V njej najdemo poezijo, prozo, aforizme, reke, grafite in fotografije, ki so zaznamovali preteklo leto, napolnjeno »s korono in samopašnostjo, nespoštovanjem državnega ustroja ter nebrzdano represijo vladajoče politične garniture nad tistimi, ki so odšli na ulice in izrazili nestrinjanje z diletantnimi potezami izvršne oblasti,« so zapisali v uvodu v knjigo. »Beseda upora je večplasten projekt, ki zajema branje, poslušanje, opazovanje in iskanje uporne besede tako v neposrednem kot v pretanjenem posredovanju.«

K nastanku je prispevalo več kot 62 avtorjev – med njimi najdemo recimo Svetlano Makarovič, Borisa A. Novaka, Andreja Rozmana - Rozo, Janija Kovačiča, Suzano Tratnik, Arjana Pregla, Jadranko Juras in Nikolovskega, Iztoka Osojnika, Natašo Sukič, Toma Vebra, pa tudi Mladininega Lovra Matiča. Publikacijo je v svet pospremila serija posnetkov na YouTubu, kjer prispevke interpretira več kot 40 igralcev. Glas so avtorjem posodili Primož Bezjak, Katarina Stegnar, Primož Ekart, Nataša Živković, Marko Mandić, Pia Zemljič, Vito Weis, Nina Ivanišin, Gregor Zorc, Matija Vastl in drugi.

Besede upora ni mogoče zatreti. Uspe ji pronikniti skozi špranje represije še tako avtokratske oblasti.