5,2 milijona in še več evrov

Namesto da bi vlada s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost opolnomočila že delujoče akademske institucije, ki se ponašajo z mednarodnimi dosežki, mesec pred iztekom mandata hiti zagotavljati državno financiranje projektom, ki bodo omogočili dolgoročno preživetje njenim simpatizerjem. Potem ko je bil sprejet zakon, ki društvu državnega sekretarja Mitje Slavinca zagotavlja 100 tisoč evrov na leto, zaposlenim v društvu pa status javnih uslužbencev, je zdaj Borut Rončević postal v. d. direktorja novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. V prihodnjih dveh letih naj bi se vanj steklo 5,2 milijona evrov.

Rončević je eden tistih strankarskih aparatčikov, ki jim je uspelo, da so si od oblasti zagotovili številne koristi. Direktor direktorata za visoko šolstvo v prvi Janševi vladi si je zaradi lojalnosti prislužil položaj predsednika nadzornega sveta RTV Slovenija, Fakulteta za medije, katere dekan je, pa je dobila dodatne koncesije za študijski program na področju medijev in novinarstva.

Ljubljenec oblasti, po izobrazbi sociolog, je zdaj postal še v. d. direktorja zavoda Rudolfovo, katerega znanstvenoraziskovalna dejavnost naj bi bila usmerjena v digitalizacijo gospodarstva in družbe. Ustanovitvi novega zavoda nasprotujejo v Rektorski konferenci in v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije. Pristojno ministrstvo obtožujejo, da je »radikalno poseglo v slovensko znanstvenoraziskovalno krajino«, in opozarjajo na nejasnosti glede tega, kaj naj bi novi zavod sploh počel.

Projekt je treba razumeti v širšem kontekstu prizadevanj za ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu. Po četrtkovi razpravi o preoblikovanju novomeške Fakultete za industrijski inženiring v javni zavod – poleg preoblikovanja Visoke šole Grm v javni zavod in razširitve študijskih področij Fakultete za informacijski študij – so pogoji za to izpolnjeni.

Kot pove lani razrešena generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo Jana Javornik, v času njenega mandata niso nameravali povečevati števila univerz ali koncesij. Temu je nasprotovala, saj se število rednih študentov od leta 2011 v vseh zavodih zmanjšuje, demografska gibanja pa ne kažejo, da bi bila inflacija zavodov vzdržna.

»Miloš Kosec je pred časom zapisal, da zrele države svoje zgradbe redno, skrbno in spoštljivo vzdržujejo. Slovenija je daleč od tega,« razlaga Javornikova. »Namesto vlaganja v stabilne stebre svojo znanstveno zgradbo demontira – ne s privatizacijo, ampak z nepremišljenim podružbljanjem pod krinko uvajanja konkurenčnosti v znanost. Zimzeleni argument zagotavljanja kohezije in regionalnega razvoja ne temelji na resnih analizah, ali je javni interes ustrezno varovan. Tega si pripravljajo kar pobudniki sami.«

Sedanja vlada je imela zgodovinsko priložnost za reformo visokega šolstva, ki bi bila financirana iz Načrta za okrevanje in odpornost. Za to je navsezadnje dobila 59 milijonov evrov. »Žal pa nihče ne ve, kam so preusmerili te težko priborjene milijone, in nisem prepričana, da sploh še kdo vpraša. Računam, da se bodo o domačijskem udejanjanju volje nekaj posameznikov kmalu izrekle vse pristojne službe, tudi računsko sodišče, proračunska inšpekcija in državno tožilstvo,« dodaja Javornikova.