Moralna zmaga Igorja Ž. Žagarja

Po letu in pol je upravno sodišče razsodilo v tožbi v. d. direktorja Pedagoškega inštituta Igorja Ž. Žagarja proti Vladi RS zaradi neizdaje soglasja ob njegovem imenovanju za direktorja Pedagoškega inštituta, četudi je edini izpolnjeval zakonske in razpisne pogoje. Upravno sodišče se je ob vložitvi tožbe sprva razglasilo za nepristojno in je želelo tožbo prepustiti delovnemu sodišču, Žagar se je pritožil, njegov primer pa je nato romal vse do vrhovnega sodišča. To je upravnemu sodišču naložilo odločanje v zadevi.

Tožbo je naposled dobil – sodba potrjuje, da je vlada z neobrazloženo zavrnitvijo soglasja, »ki je očitno vzvod političnega pritiska na neodvisno znanstveno delo Pedagoškega inštituta kot takšnega«, posegla v svobodo znanstvenega ustvarjanja Igorja Ž. Žagarja in vseh njegovih sodelavcev na Pedagoškem inštitutu, ki jim ga zagotavlja ustava, hkrati pa »z opisanim oblastnim ravnanjem« posegla tudi v javni interes na področju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

V sodbi je še zapisano, da mora vlada o zadevi ponovno odločati, za izdajo soglasja oziroma za utemeljitev odtegnitve soglasja pa ima spet na voljo 30 dni. Toda tu se, pravi Igor Ž. Žagar, zadeva zaplete, četudi je iz tožbe izšel kot moralni zmagovalec. »Zadeva sega v leto 2020, po odtegnitvi soglasja je upravni odbor imenoval vršilca dolžnosti za eno leto, potem pa je bil leta 2021 objavljen nov razpis za direktorja Pedagoškega inštituta, na katerem sem bil spet edini kandidat, ki je izpolnjeval vse pogoje in me je imenoval upravni odbor, vlada pa spet ni podala soglasja niti utemeljitve za to. Tako sem še enkrat postal vršilec dolžnosti. Če bi vlada po nekem naključju v teh 30 dneh tokrat podala soglasje, se pojavi težava, kaj z njim sploh početi, saj je bil zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka že objavljen nov razpis in imenovan isti vršilec dolžnosti,« razloži.

Zelo verjetno se zanj ne bo spremenilo nič in po poteku mandata vršilca dolžnosti bo treba objaviti še en razpis. Ironično je, da po novem zakonu o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti soglasje vlade k imenovanju direktorjev javnih raziskovalnih zavodov ni več potrebno, ta zakonska določba pa je bila na zahtevo Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) sprejeta prav na podlagi Žagarjevega primera.