POP TV in Levica in Luka Mesec

Saj je jasno, da POP TV in Levica težko najdeta isti jezik. POP TV je za Levico razpečevalka vzhodnoevropskega kapitalizma po neoliberalnih vzorcih, ki so jih zasnovali Američani že ob ustanovitvi te televizije. Kar je pač res: to je bil koncept že na začetku, POP TV hoče od nas, da se režimo banalnostim, da jemo tržni kapitalizem, da vemo, da je lastnina bolj sveta od Device Marije, vse, kar je zunaj kapitalizma in neoliberalizma, pa naj mrzimo. To diha iz celotnega programa tega medija, od tekmovanj podjetnikov, ki, če jim kapital blagovoli, lahko prodajajo svoje izdelke v trgovinah sponzorja, do seveda resničnostnih šovov, kot je Ljubezen po domače, kjer se nacija smeje ljudem, ki so hodili v posebne programe šolanja. Je pa res: POP TV ima dober informativni program, vse boljši, morda je to prineslo staranje, kdo ve, a POP TV zna delati televizičen informativni program, kar sicer ni tako težko, ko se največja konkurenca (TV Slovenija) še vedno pogosto vede, kot da je radio s sliko. A njihova razkritja, njihove razlage, tudi zapletene ekonomske, so res dobri, in dobri so po celotnem spektru oddaj, dobra je tudi zadnja oddaja, ki so jo lansirali v slovenski eter, Slakov intervju. Pač znajo delati televizijo – to ni javna televizija, je komercialna, v vseh razsežnostih te besede, ampak ko gre za informativni program, je profesionalno komercialna, ne banalna. POP TV se drži dobro tudi zadnji dve leti, v času avtokracije – sploh ker avtokrat ves čas pritiska na lastnike televizije in napada novinarje. A POP TV se ne da in, na primer, spremlja proteste, pa naj Janša, Hojs, Tonin in Počivalšek še tako pritiskajo. In ne samo to: nikjer ne pokaže, da v resnici bije bitke z avtokratom, ne dela se junaka, ne dela se revčka – pač pelje svoj posel iz dneva v dan.

Ima pa uredništvo, še zdaleč ne vsi v njem, a veliko njih, šibko točko. In to sta Levica in Luka Mesec. Že vsa leta. Uredništvo 24ur spominja na te »vse sem naredil sam« slovenske podjetnike, ki že ob omembi Levice omedlijo in potrebujejo dišavnih soli, da sploh pridejo k sebi. No, tako je tudi na POP TV. Kljub mejkapu in trudu se pri Janiju Muhiču, Petri Krčmar in Urošu Slaku vse vidi na obrazu, že ko govorijo o Levici ali Luki Mescu – kakšni skisani obrazki so to. Levica je zanje Kuba, Castro, kolhozi, berlinski zid, samoupravni socializem, revščina, komunistična partija, odvzem premoženja. Ha, prav to, kar je za Romano Tomc. Zabavno je bilo opazovati izraz Janija Muhiča in Romane Tomc na ponedeljkovem predvolilnem soočenju vsakič, ko je dobil besedo Luka Mesec: nekje med studom in omedlevico. In neverjetno je, kako natančno na POP TV secirajo predloge Levice, vsa so opisana najmanj kot putinovski napad na Ukrajino. Čeprav se vidi, da se Mesec tega zaveda, da ve, da mora to pač požreti, mu je v zadnjem soočenju prvič v vsej karieri spodrsnilo: očitno je bilo, da ne zmore več stoično prenašati tega prezira – a s tem je škodoval predvsem sebi.

Seveda, tu je še Miha Kordiš. Prosto po 24ur – najhuje, kar se je zgodilo Sloveniji. Miha Kordiš je res trol Levice, o tem ni dvoma. Vsaka stranka ima svojega trola in vsi so naporni. Ampak Kordiš res ni najhujši. Le iz Levice je.