Jure Trampuš  |  foto: Robert Balen, Večer

 |  Mladina 14  |  Politika  |  Intervju

»Javna sredstva bomo močno okrepili z zasebnimi vlaganji«

Začasni direktor Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo Borut Rončević o smelih načrtih in o tem, da ni nič narobe, če prihajajo iz Novega mesta

© Robert Balen, Večer

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh sta v Sobotni prilogi opozorila, da se lahko zgodi, da bo proračunski denar, namenjen Rudolfovemu, porabljen netransparentno. Med drugim trdita, da se dogaja drobljenje visokošolskega prostora. Kako odgovarjate?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš  |  foto: Robert Balen, Večer

 |  Mladina 14  |  Politika  |  Intervju

© Robert Balen, Večer

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh sta v Sobotni prilogi opozorila, da se lahko zgodi, da bo proračunski denar, namenjen Rudolfovemu, porabljen netransparentno. Med drugim trdita, da se dogaja drobljenje visokošolskega prostora. Kako odgovarjate?

Zagotovo gre za pomembni vprašanji, ki ju je treba obravnavati z največjo skrbnostjo. Rudolfovo ni prejelo in porabilo še niti enega evra proračunskega denarja, zato ne moremo govoriti niti o porabi, kaj šele o netransparentni porabi. Ker je to javni raziskovalni zavod, je zavezan istim pravilom poslovanja, kot veljajo za Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pravzaprav za vseh 16 ostalih javnih raziskovalnih zavodov, pa tudi za vse tri javne univerze. Ko bo denar pridobljen, bo porabljen vsaj tako transparentno kot v drugih zavodih. Če doslej, ko imamo 16 javnih raziskovalnih zavodov, od katerih jih je 15 v Ljubljani, eden pa v Kopru, hkrati pa ni niti enega v celotni vzhodni kohezijski regiji, ni šlo za drobljenje, potem tudi Rudolfovo ne more biti deležno teh očitkov. Pri Rudolfovem gre za nadgradnjo raziskovalnega prostora in krepitev področij, ki so ključna za razvoj Slovenije in še niso dovolj pokrita z drugimi inštituti, kot so ključne omogočitvene tehnologije industrije 4.0, digitalizacije in digitalne preobrazbe, krožnega gospodarstva in pa prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Če se bo v prihodnosti odprla razprava o združevanju znanstvenih zmogljivosti, bi bilo vsekakor smotrno razmisliti, o tem smo se pripravljeni tudi pogovarjati, da bi se kateri od drugih manjših javnih raziskovalnih zavodov priključil Rudolfovemu. Ne nazadnje bo šlo že v začetku za šesti največji javni raziskovalni zavod, ki bo še rastel, ob tem pa je ta v industrijskem in izvoznem središču Slovenije.

Je bila pred ustanovitvijo Rudolfovega opravljena širša strokovna presoja? O ustanovitvi se ni govorilo v posvetovalnih telesih, kot sta Svet za znanost in tehnologijo in Svet za visoko šolstvo. 

Vsekakor, glede tega potekajo že kar dolgi in temeljiti strateški razmisleki. Ustanovitev Rudolfovega se izjemno lepo umešča v strateške cilje jugovzhodne Slovenije. Pozor, naša regija ni postala razvita po nesreči, gre za desetletja strateškega razmisleka in premišljenega delovanja, ki sega še v petdeseta leta 20. stoletja, ko so se odločili, da bi v Novem mestu delali zdravila in avtomobile, za oboje pa je potrebno veliko znanja. Razvoj znanja in raziskovalnih programov, pri Rudolfovem in nastajajoči javni univerzi gre za to, je strateški cilj jugovzhodne Slovenije, omenjen v preteklem in tudi v prihodnjem regijskem razvojnem programu. Ta dokument pred sprejemom prestane široko javno in strokovno razpravo in potrdi ga tudi država.

Bo Rudolfovo v naslednjih letih res večino svojega denarja pridobilo na trgu? Ali vlada z odlokom o ustanovitvi poleg zagonskih sredstev za dve leti financira tudi program raziskovalnega dela? 

Začetna sredstva, ki bodo kasneje postala stabilna, zagotavlja vlada iz proračuna. Popolnoma enako kot velja za druge javne raziskovalne zavode in za univerze. Ta sredstva se bodo oplemenitila z raziskovalno-razvojnimi-inovacijskimi viri, ki jih bo Rudolfovo pridobilo na trgu prek dela za podjetja ter v mednarodnem prostoru prek vključevanja v različne evropske programe.

Za katera znanstvena področja boste specializirani, jih drugi raziskovalni zavodi ne pokrivajo dovolj dobro? Boste boljši, uspešnejši? 

Začetna področja sem omenil že pri odgovoru na vaše prvo vprašanje. Te teme so zastopane tudi na nekaterih drugih ustanovah, vendar pa za zdaj brez kritične mase in predvsem brez pomembnega odtisa v gospodarstvu. Naša dolgoročna ambicija je bistveno večja od trenutno dodeljenih javnih sredstev. V obstoječih tehničnih in naravoslovnih javnih raziskovalnih zavodih imamo slovenski ekvivalent inštitutov Maxa Plancka, ki zelo kakovostno skrbijo za temeljno znanost, v Rudolfovem pa bomo dobili slovenski ekvivalent inštituta Fraunhofer. Zato javna sredstva vidimo kot temelj, ki ga bomo močno okrepili z zasebnimi vlaganji. Rudolfovo bo izrazito obogatilo slovensko znanost.

Pojavljajo se očitki, da gre za politično uslugo. Ste podpornik vlade, tik pred volitvami je bil s proračunskim denarjem ustanovljen raziskovalni zavod. Zanj ste napisali elaborat, postali ste tudi v. d. direktorja. 

Elaborat je pisala širša delovna skupina, katere del sem bil tudi sam. Ta raziskovalni zavod je predvsem priznanje jugovzhodni Sloveniji za vse dosedanje gospodarske rezultate, ki temeljijo na znanju. V Novem mestu imamo tri izmed šestih največjih izvoznikov v letu 2021. Naše ambicije so še večje, v okviru Podbreznika, kamor je umeščeno Rudolfovo, nastaja tehnološki kampus, s katerim imamo v Novem mestu velike načrte. Jugovzhodna regija pa bo še naprej vodilna regija, ko gre za dodano vrednost na zaposlenega in za uvajanje rezultatov raziskav in razvoja v prakso. Naši rezultati jasno kažejo, da znanje ni skoncentrirano le v Ljubljani. Ne jemljite nam priložnosti le zato, ker nismo iz Ljubljane.

Nekaj časa ste bili član strokovnih organov stranke SDS. Ste še vedno? Ste bili kdaj član stranke SDS? 

Ta podatek je v tem kontekstu popolnoma nepomemben.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.