Vse okoli nas je oblikovanje

Vsi se strinjajo, da če je danes kdo, ki si zasluži to visoko strokovno priznanje – nagrado brumen za življenjsko delo –, je to zagotovo profesor Peter Skalar. Na marsikaterem področju grafičnega oblikovanja in vidnih sporočil je opravil pionirsko delo. Tudi zaradi tega je ena najpomembnejših osebnosti grafičnega oblikovanja in vidnih sporočil v Sloveniji. Navsezadnje bienala slovenskega oblikovanja in Fundacije Brumen ne bi bilo, če Skalar ne bi zagrizel v ta projekt in ga skupaj s kolegi izpeljali leta 2003. Bil je prvi med soustanovitelji Fundacije Brumen, bil je član njenega upravnega odbora in je več let vodil fundacijo in tudi bienale vidnih sporočil. Fundacija Brumen je zavod v javnem interesu, katerega naloge so promocija kakovostnega oblikovanja ter seznanjanje širše javnosti s pomenom oblikovanja in opozarjanje nanj; najpomembnejše orodje pri tem je prav bienale, letos že deseti po vrsti.

Že v osemdesetih letih si je Skalar s skupino poklicnih kolegov prizadeval za ustanovitev visokošolskega študija oblikovanja v okviru ljubljanske Akademije za likovno umetnost in uspelo mu je. Bil je tisti garač, ki je prispeval analize učnih programov ključnih evropskih oblikovalskih šol – od treh londonskih prek Stuttgarta do Barcelone. Danes pravi, da je zadovoljen, saj so študij oblikovanja postavili na prave temelje. »Postavljena je celotna struktura znanj, ki jih mora oblikovalec imeti, od povsem strokovnih, specifično oblikovalskih, tržno-ekonomskih in inženirsko-tehničnih do znanj iz humanistike in kulture nasploh.« Tako je pomembna tudi njegova vloga pedagoga in predavatelja na leta 1984 ustanovljenem Oddelku za oblikovanje. Od leta 1985 je bil na njem izredni profesor, nato redni profesor za predmet načrtovanja vidnih sporočil in od leta 1988 predstojnik Oddelka za oblikovanje na ALUO, v letih 1993–95 pa tudi prodekan ALUO. Skratka, Skalar je bil pobudnik nastanka ustanov, ključnih za nadaljnji razvoj oblikovalske stroke v Sloveniji, in hkrati njihov uresničevalec. Brez njegovih angažmaja, predanosti in natančne analize stanja stvari bi v našem kulturnem prostoru veliko teže zagotovili ustrezne možnosti za študij in promocijo oblikovanja.

A tudi sam je prispeval nekaj pomembnih oblikovalskih stvaritev, zaradi katerih slovensko oblikovanje lahko vzporejamo s svetovnim. Že kar njegova prva naloga je bila najpomembnejša in je postala vzorčni primer dobrega oblikovanja celostne grafične podobe – CGP. Leta 1969, tri leta po diplomi na ljubljanski FAGG, je dobil povabilo za oblikovanje CGP Ljubljanske banke. Banki ga je priporočil kar njegov profesor Edvard Ravnikar, in kot vemo, je Ravnikar sprojektiral stolpnici – tisto Ljubljanske banke in tisto nekdanje Iskre – in urbanistično uredil Trg revolucije (danes Trg republike), da so nastala tako imenovana Ravnikarjeva južna ljubljanska vrata. Tudi zaradi tega mu ni bilo vseeno, kdo bo prevzel to zahtevno nalogo. In ker je Ljubljanska banka postajala vse pomembnejša v Jugoslaviji, pa tudi v tujini, je potrebovala ustrezen komunikacijski mehanizem za širitev. Skalar je k sodelovanju povabil kolege iz Studia MSSV, katerega člani so bili poleg njega še Judita Skalar, Matjaž Vipotnik, Saša Mächtig in Janez Suhadolc. Skupaj z Vipotnikom, Suhadolcem in soprogo Judito se je lotil tega zahtevnega projekta, vodili in razvijali pa so ga več kot deset let. Ustvarjanje CGP Ljubljanske banke je bila ena najkompleksnejših in celovitih oblikovalskih nalog v tem obdobju. Prvič se je zgodilo, da so v Sloveniji oblikovalci izdelali priročnik, v katerem so bili zbrani vsi standardi in napotki za ravnanje s CGP. Skalarjeva ekipa si je zastavila še eno težko nalogo – vzgojo vseh bančnih služb in uslužbencev v posameznih oddelkih banke, da bi jim zagotovili vpogled v bistvo in namen CGP, ki je bila v skladu z obsegom banke in njenimi funkcijami zelo razvejena. Načrtovali so vse od osnovnega sistema identifikacije do izjemno obširnega področja pisarniških tiskovin, obrazcev, žigov, množice publikacij, označevanja objektov, ki so ga natančno dodelali in z oblikovanjem dosegli visoko estetsko in komunikacijsko raven. CGP Ljubljanske banke je nastala v obdobju racionalnega modernizma. To se je izražalo tudi v sami estetiki in načelih gradnje naloge, od izbire tipografije črk do kompozicijskih elementov in seveda tudi v izbiri barv. Proti koncu sta pri projektu CGP Ljubljanske banke vztrajala le še s soprogo Judito in delo nadaljevala vse do točke, ko se je sodelovanje po 22 letih leta 1991 dokončno zaključilo. V devetdesetih letih 20. stoletja se je namreč novo vodstvo Ljubljanske banke odločilo za tako imenovano »osvežitev« CGP in se tega lotilo z drugimi avtorji, ki sistemskih oblikovalskih nalog niso obvladali tako dobro kot Skalarjeva ekipa. Prenova je bila manj premišljena in nenatančna tudi glede identifikacijskega sistema. Tako je visoka oblikovalska kultura prve CGP Ljubljanske banke obtičala v zgodovini slovenskega oblikovanja kot pionirsko delo in še danes nepreseženo, prenovljena podoba pa se je utopila v povprečju oblikovalskih akcij v devetdesetih letih.

»Dobro oblikovan znak je vizualni izraz bistva organizacije, predstavlja to, kar organizacija je in za kar si prizadeva, njeno področje delovanja, njene vedenjske lastnosti, njeno identiteto. Takšen uveljavljeni znak je lahko neprecenljivo trženjsko orodje,« je prepričan Skalar. Peter Skalar je mislec s širokim obsegom znanja in spoznanj, teoretik in praktik, ki je pri 80 letih še vedno vedoželjen in dobro seznanjen z novostmi in usmeritvami, kar zadeva sodobna komunikacijska sredstva. Zdi se, da se kar dobro znajde v tem globalnem multimedijskem vesolju, kjer se sicer drastično izgublja natančnost vizualnih komunikacij. Na predavanjih in v strokovnih besedilih je pogosto opozarjal, da je oblikovanje tisto, ki ustvarja naše okolje in pomembno vpliva na kakovost bivanja, skratka, na naše življenje v celoti. Prav zaradi tega se že ves čas zavzema za kakovostno oblikovanje, zaveda se pomena in družbene odgovornosti oblikovalca in njegovega vpliva na vizualno kulturo.

Odlični nagrajenci

Kdo je prepričal žirijo 10. bienala slovenskega oblikovanja?

V ožji izbor letošnjega 10. bienala slovenskega oblikovanja Brumen se je uvrstilo 134 projektov različnih kategorij, ki si jih do 31. maja lahko ogledamo tudi na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani. Najvišjo nacionalno oblikovalsko nagrado je mednarodna žirija podelila spletnemu portalu Sledilnik COVID-19, ekipi prostovoljcev, ki je projekt zasnovala in vodila samoiniciativno in z njim javnosti omogočila dostop do pomembnih informacij glede poteka in epidemičnih razmer v državi v času razglašene pandemije covid-19. Žirija je poudarila, da je Sledilnik COVID-19 pokazal sposobnost oblikovanja, da se v trenutku odzove na pomemben družbeni problem in postane del rešitve.

Skupno pa je bilo nagrajenih 17 projektov. Oblikovalski kolektiv Ee (Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović in Damjan Ilić) je prejel kar tri nagrade – dve za podobi festivala steirischer herbst ’19 – Grand Hotel Abyss in steirischer herbst ‘21 – The Way Out pa še za knjigo There Is No Society?, oblikovalski duo AA (Aljaž Vesel in Anja Delbello) je prejel dve nagradi – eno za razstavo in prostorsko infografiko Skupno v skupnosti v izvedbi MAO, ki je na lanskem beneškem bienalu za arhitekturo zastopala Slovenski paviljon, in drugo za fotoknjigo Heroes o raziskavi gej rodea, ki je izšla pri založbi The Angry Bat; oblikovalski studio Ljudje je prejel nagradi z založbo Kafana, rx:tx za glasbeni album Matter – HAOS ter za celostno grafično podobo podjetja Celtra (v sodelovanju z oblikovalcem Nejcem Prahom); za komunikacijsko in promocijsko gradivo je bil nagrajen Studio Kruh za 22. festival dokumentarnega filma, Ravnikar gallery space pa za serijo plakatov za skupinski razstavni projekt VOJTEH; v kategoriji publikacije so nagrade prejeli: oblikovalec Zoran Pungerčar, studio Mashoni in Primož Korošec, oblikovalka Maša Pušnik in oblikovalec Rob Svenšek; v kategoriji informacijsko oblikovanje sta bila nagrajena oblikovalec Matic Leban in naročnik Papercast; v kategoriji črkovnih vrst oblikovalka Alja Herlah, posebno pohvalo žirije in nagrado Brumen pa je prejel Primož Zorko za serijo plakatov #stayinside, s katero se je duhovito lotil pokroviteljskega tona Janševe vlade in njenega komuniciranja z javnostjo med pandemijo. Poigral se je s kadri iz starih porničev iz osemdesetih let in jih opremil z vzklikom Stay inside! Please! (Ostani notri! Prosim!).