Golob lahko postane državniku podobna osebnost

Volitve so mimo, vaš prvi vtis?

Najprej nujno pojasnilo. Če me kdo vpraša, koga sem volil, mu povsem iskreno in prisebno odgovorim, da ne vem. Resda sem v letih, ko se povprečen državljan bolje spominja rane mladosti kot včerajšnjega jedilnika, vendar imam čisto jasno pred očmi nedeljsko pot na volišče in v kabino, ogromen list in tudi ponujene možnosti. Z bogato obložene mize sem vzel še neznano jed. Izognil sem se tistim, ki so mi doslej že z vonjavami obležale v želodcu. Kako bo ta, ki je nova, učinkovala, ne vem. Vse prepogosto se mi je dogajalo, da na videz slasten prigrizek kaj hitro povzroči hude motnje. A je po bontonu treba jed prežvečiti do konca, če se ne zgodi kaj nepredvidenega.

Letošnja izbira obeta dobro počutje. Naj ta občutek relativiziram z mnenjem, da slabše skorajda ne bi moglo biti, tako da je že vsaka sprememba olajšanje.

Pa vendar, kakšna sporočila volivcev razberete? 

Naj ponazorim stisko nekaterih ljudi z besedami gospe, s katero se včasih pogovarjam na tržnici. Vprašala me je, kaj mislim in ali se mi zdi, da bo zdaj po volitvah bolje ali slabše. Prijazno sem odvrnil, da gotovo ne more biti slabše. Resno me je pogledala in rekla, da se večina prodajalcev na tržnici boji, da bo dosti slabše. Nikoli jim namreč še ni bilo tako dobro kot pod Janšo.

Ni bilo priložnosti za daljši pogovor, le za pomiritev z moje strani, a ne vem, ali je delovala. Gospo sem popolnoma razumel. Ograjena v svoj svet, ki ga predstavlja lastni vrtiček, od katerega lahko skromno, a zanesljivo preživi, nima razgleda na množico, ki komajda preživi ali pa brez solidarnosti sploh ne bi. Prav tako razumem še nekatere skupine ljudi, izbrane zdravnike na primer, ki se jim tudi nikoli ne bo godilo tako dobro kot v preteklih mesecih. Tudi njihov razgled je omejen in ne seže zunaj lastnega udobja na izgorelo zdravstveno osebje druge vrste.

Zato je treba razumeti tudi tisto sporočilo volivcev, ki jih je približno tretjina, da je dobro ohraniti prav tako stanje, kakršno imamo že zadnji dve leti. Ti se najbrž strinjajo z dr. Ernestom Petričem, ki pravi, da če je (bil) to fašizem, potem ta niti ni tako slab.

Hvala bogu sta približno dve tretjini presodili, da tako ne gre naprej.

Stranka Levica je prestopila volilni prag, a za las. Zdaj se zdi na novem razpotju: nadaljevati s Svobodo (in SD) ali nadaljevati svobodna, radikalneje v levo? 

Ker se nimam za političnega analitika, prispevam le nekaj občutkov o Levici. Mislim, da je k izidu pripomoglo taktično glasovanje, ki je moralo pripeljati do prepričljivega zmagovalca nad SDS. Morda tudi nekaj notranjih nesoglasij in prestopov ni koristilo. Obrat k radikalnejši smeri po mojem ne bi koristil. Celo Žižkov poziv in zgled najbrž nista dosti pomagala. Pozornejši spremljevalci pa bodo nedvomno našli še marsikatero razlago.

Kakšne morajo biti prednostne naloge novih vladajočih? 

O prioritetah nove politike kar počez težko sodim. Spoznam pa se vsaj toliko na človekove pravice, da lahko ocenim takole: že če se stopnja kršitev zmanjša toliko, da bi bile razmere podobne tistim na koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, bi vsi drugače zadihali. Vrnilo bi se ogrodje socialne države, od katerega danes delujejo le posamezni mehanizmi, pa še ti precej šibko.

Prav tako je težko govoriti o prednostnih nalogah, ker je treba imeti pred očmi različne skupine močno prizadetih ljudi. Vsaka ima pričakovanja in za vsako je pomoč nujna. Če pacient ne dočaka zdravnika, je zanj vseeno, ali umre v Ukrajini. Posledica je enaka. Tristo tisoč ljudi živi pod pragom revščine in pomoč potrebujejo zdaj, ta trenutek. Številni preživijo zaradi solidarnosti nevladnih organizacij ali skupin oziroma posameznikov, ki nimajo nobenega uradnega imena, le vest in srce. Na robu životarijo mnogi kulturniki, člani nevladnih organizacij in tudi ti takoj potrebujejo pomoč, ne čez leto dni. Mladi brez služb, čeprav izobraženi, prav tako brez stanovanj, zaslužijo že boljšo sedanjost, ne šele prihodnosti. Stisk torej ne zmanjka.

Glede kriminala in korupcije, ki sta obilno zaznamovala pretekli leti, je treba omogočiti nadaljevanje profesionalnega dela vseh pristojnih ustanov, kakršno smo imeli že pred leti.

Kako pa vidite prihodnji odnos med novimi vladajočimi in civilno družbo? 

Nova oblast je dobila v roke izjemno krhko in občutljivo reč. To je prostor vseh prebivalcev, ki se mu reče domovina. Treba jo je nežno in pozorno vzdrževati, pri čemer ima na voljo tudi zelo groba orodja. Teh se mora izogibati in uporabljati drugačna. Na primer civilno družbo. Zato je bila Golobova napoved o vključevanju te sveža v političnem prostoru in več kot dobrodošla. Če bo pozabil nanjo ali se mu bo zdelo, da je ne potrebuje več, se bo v pisano zgodovino samostojne Slovenije zapisal podobno kot večina politikov pred njim. Kot hitro ugasnjen utrinek. V nasprotnem lahko postane državniku podobna osebnost. Ni pa preprosto. Po mojem mnenju ga še nismo imeli. Morda se splača potruditi.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>