»Ne smejo spregledati ukrajinske krize«

Kakšen je vaš prvi vtis po volitvah? 

Gibanju Svoboda in zlasti njegovemu predsedniku Robertu Golobu želim veliko skromnosti. Zavedati se morata, da je na volitvah v bistvu zmagala koalicija KUL in da sta Janez Janša in SDS sama sebe – s tem pa tudi NSi – odstavila. Stranke KUL so skupaj s civilno družbo dovolj jasno kazale, čemu Slovenci ne bi smeli biti za družbeni in gospodarski prevrat, ki ga je izvajala in načrtovala oblast Janeza Janše.

V gospodarstvu svetovna tveganja naraščajo, manevrski prostor upravljanja javnih financ se glede na zadnji dve leti oži in ostri. 

Da ne bi nastala polomija, kot se je spomnimo iz zadnjih dni Šarčeve vlade in več kot leta dni Janševe vlade v času nastajanja in razcveta pandemije – in preden se Gibanje Svoboda loti svojega reinženiringa slovenske družbe, bi moralo upoštevati tisto, kar so udeleženci predvolilnih soočenj skoraj prezrli, čeprav smo v nadaljevanju vsakodnevnih poročil potem gledali vsi skupaj do konca pretreseni: ukrajinsko krizo.

Doživljamo trende, ki niso zlagani, ki se lahko uresničijo in vodijo v evropski ter vsaj malo tudi svetovni mrak, če bi se vsi uresničili. Slovenija je del vseh teh trendov. Naj jih naštejem. Lahko ostanemo popolnoma brez plina. Plinska ogrevala in štedilniki ter številna podjetja ugasnejo. Cene elektrike in nafte lahko poletijo v nebo. Zmanjka nam žita, povrtnin in sadja. Obrestne mere zrastejo v rekordne vrednosti, posojila morajo države vračati, države ljudem in gospodarstvu ne morejo več pomagati tako, da se zadolžujejo. Evropski sveženj za obnovo in vzdržnost je treba odpovedati. Covid-19 se vrne v obliki, za katero ni zdravil in cepiv. Velik del sveta doživi še večjo lakoto. Lakota prisili ljudi v globalne migracijske tokove. Transportne poti nimajo dovolj zmogljivosti in cene transporta narastejo. Ogroža nas hiperinflacija, kakršno poznamo le starejši. Turistični tokovi se ustavijo. Evropska in naša predelovalna industrija ne moreta delovati, ker ni inputov in energentov. Delovne sile ni, ker je ali polno zaposlena ali pa ni sposobna delati. V kmetijstvu izpadajo glavni proizvajalci, delitev dela na tem področju v svetu razpade, države poskušajo postati samozadostne. Vsak skrbi za svoje preživetje. Svetu vladajo suše, povodnji, požari, potresi in kar je takih katastrof.

Če bi bil sam na mestu dr. Goloba, bi najprej premislil, kako se vsaj malo zaščititi pred tem potencialnim mrakom in mrazom. In nič hudega, če ukrepov ne bomo potrebovali. Hudo bi bilo, če bi jih potrebovali, pa na to ne bi bili pripravljeni.

Upam, da so pri Gibanju Svoboda mislili resno, da bodo v iskanje rešitev vključili strokovnjake.

Kaj kot ekonomist menite o programu Gibanja Svoboda?

Zanimivo je, da v programu ni prav veliko besed o državnem dolgu in primanjkljaju v državnem proračunu, čeprav je ta težava najmračnejša zapuščina dosedanje vlade, ki jo bo morala prihodnja vlada reševati in zlasti upoštevati. Čeprav so na soočenjih padale težke besede o zadolževanju v preteklosti in sedanjosti, Gibanje Svoboda o tem molči, kakor da to ni eden največjih problemov v slovenskem gospodarstvu. To je še toliko zanimivejše, ker je program poln obljub o spodbudah, celo državnih naložbah, temeljnih dohodkih, tudi »bombončkih«, kakršne poznamo iz prakse SDS, za kar je nujen državni proračun s presežkom ali pa zadolževanje državnega proračuna v tujini.

Kako pa vidite napovedi glede davkov? 

Številne teme, povezane s financami, kot so pokojninska reforma, obdavčitev premoženja, razprava o davku na dohodek pravnih oseb (dobiček), so v programu nedorečene, da so lahko v praksi in izvedbi karkoli. Pri davku na dobiček govorijo le o olajšavah. Pokojnine bi prepustili kapitalskemu sistemu. Prepričan sem, da bi v Levici radi več.

Tudi o izvedbi načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira EU, ni videti, da imajo kaj povedati, čeprav se ta že izvaja. Vseh tistih silnih spopadov v soočenjih o dohodninskih davkih in zadolženosti države, v katerih so kulovci očitali vladi, da je vse bonitete za državljane od otrok, brezposelnih, turističnih organizacij do upokojencev financirala s posojili, tuji bralec v programu Gibanja Svoboda ne bi zaznal. Prepirali so se o zasebnem šolstvu, ampak v Gibanju Svoboda se ne bi pogovarjali o tem. Ne ločijo zasebnega, državnega in javnega niti, ko govorijo o zdravstvu, šolstvu, RTV, državnih podjetjih. In tudi oni nasedejo frazi, da je glavni problem slovenskega zdravstva korupcija in da je mogoče čez noč skrajšati čakalne dobe. Pri tem bi izvajalce financirali zgolj po storitvi, a na drugem mestu pravijo, da bi uvedli financiranje storitev po skupinah primerljivih primerov, kar nemara kaže na nerazumevanje javnega zdravstva. Zdravstveni izvajalci naj bi imeli profesionalne nadzornike, čeprav sedaj sploh nimajo nadzornikov in jih v sedanji pravni ureditvi tudi ne morejo imeti.

Izrekli ste vrsto kritik. 

Velika večina volivcev tega ni brala, tako da bo imela nova vlada, če je ne bodo zadeli mračni časi, dovolj časa, da vse še enkrat premisli. Kulovci ji bodo lahko v veliko pomoč. Strokovnjaki pa še bolj. In na sindikate ter socialni dialog ne sme pozabiti.

Robert Golob bi rad odločal hitro in odločno, kar si je želel tudi Janša. To je eden od razlogov, zakaj je izgubil na volitvah. Po tej poti ne kršimo le načel demokracije, pač pa tudi ne namenimo znanju in drugim deležnikom dovolj časa. Zato upam, da si bo Robert Golob vzel dovolj časa, da bo odločitve premislil. Sicer se bomo nekega jutra zbudili v kaosu in posmehu Janeza Janše.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>