Zadnji izdihljaji

Vlada se je tik pred volitvami odločila (ponovno) razrešiti štiri od sedmih članov upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Upravni odbor so tako spet zapustili Jana Kolar, Emilija Stojmenova Duh, Tonček Kregar in Justina Erčulj, njihova mesta pa so zasedli Tina Tomažič, Gabrijela Horvat, Fidel Krupić in Igor Emri.

Osvežimo si spomin. Po odstopu Roberta Repnika z vrha agencije na začetku leta je upravni odbor ARRS vladi predlagal, naj na položaj imenuje Lidijo Tičar Padar. Vendar je imela vlada drugačne načrte, zato je štiri od sedmih članov upravnega odbora razrešila in si tako zagotovila, da je lahko imenovala Mitjo Lainščaka, favorita šolskega ministra.

Prti tem je bila sicer neuspešna, saj pri tej odločitvi ni bil izpolnjen prav nobeden od zakonsko določenih pogojev za razrešitev članov upravnega odbora. Upravno sodišče je zato sklep vlade odpravilo in zahtevalo ponovitev postopka. Vlada razrešene člane upravnega odbora zdaj obtožuje, da so pri izbiri v. d. direktorice ARRS delovali nestrokovno.

»Menimo, da je poteza vlade predvsem politično motivirana, saj nismo dovolj vodljivi, da bi nam zaupala pomembne odločitve, kot so izbira vladi všečnega direktorja s polnim mandatom, ad hoc financiranje novega raziskovalnega inštituta, ne da bi poznali njegov program, ali sprejetje podzakonskih predpisov za implementacijo novega zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ti bodo pomembno krojili raziskovalno dejavnost v prihodnjih letih. Menjava štirih članov upravnega odbora iz političnih vzgibov je grob poseg v avtonomijo ključne institucije raziskovalnega podsistema,« so zapisali razrešeni člani v skupni izjavi.

Ob omembi financiranja novega raziskovalnega inštituta imajo seveda v mislih novoustanovljeni javni raziskovalni zavod Rudolfovo, na vrh katerega je vlada postavila Boruta Rončevića in mu za dve leti zapored zagotovila kar 2,6 milijona evrov. Ni pa mu namenila le zagonskih sredstev za ustanovitev, ampak mimo ARRS in njenih recenzentskih in strokovnih postopkov napoveduje tudi financiranje raziskovalnega dela zavoda. V vladnem sklepu o ustanovitvi zavoda je tako zapisano, da bo za njegovo ustanovitev dve leti zapored zagotovljenih 2,6 milijona evrov, ARRS pa mora z nastajajočim zavodom skleniti pogodbo o stabilnem financiranju.

To bi morda utegnil preprečiti ravno upravni odbor, ki lahko direktorju zapove, naj pogodbe ne podpiše.

Kot izhaja iz pravnega mnenja odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, bi bilo sicer povsem mogoče, da so sredstva, kot so določena za ustanovitev in začetek dela zavoda, ustrezno podprta z normativi in standardi iz uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračuna oziroma z analizo drugih nujnih in predvidenih stroškov ob začetku delovanja javnega zavoda. Vendar tega ni mogoče preveriti, saj vlada ustrezno dokumentacijo, ki bi jo moralo šolsko ministrstvo pripraviti k sklepu o ustanovitvi zavoda, skriva.

Če želijo direktor in člani upravnega odbora naloge opravljati v skladu z načelom dobrega gospodarja, bi morali pred podpisom pogodbe to dokumentacijo tudi nujno pridobiti, menijo v odvetniški družbi. Morebitno preseganje zakonskih okvirov pri ustanovitvi javnega zavoda pa bi bilo »lahko predmet presoje v upravnem sporu, če bi tako ocenilo državno odvetništvo«.

Upravni odbor ARRS je zadevo že izročil državnemu odvetništvu, obtožbe vlade pa nameravajo na sodišču izpodbijati tudi razrešeni člani.