Radio Študent spet pod pritiskom

Radiu Študent je lani grozilo, da mu bo njegova ustanoviteljica, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), v celoti odtegnila financiranje. Temu je sledila še odločitev ministrstva za kulturo, ki zavodu ni dodelilo sredstev na razpisu za medije. Naposled se jim je s študentsko organizacijo le uspelo dogovoriti za znesek v višini 84 tisoč evrov, kar je bilo vseeno precej manj od predvidenih 120 tisoč. A lanski program so s pomočjo prijav na razpise ter različnih donacij, kar radiu omogoča status nevladne organizacije v javnem interesu, vseeno izpeljali. Radio Študent je lani na ta način sam zbral kar 250 tisoč evrov oziroma skoraj polovico vseh letnih sredstev za delovanje.

Vendar pa se najstarejša študentska radijska postaja v Evropi, ki bo prihodnji teden praznovala 53. rojstni dan, zdaj ponovno srečuje s pritiski ustanoviteljice, ki bi lahko ogrozili njeno delovanje.

Letošnji proračun ŠOU še ni bil sprejet, zato radio začasno prejema dvanajstine lanskega proračuna, se je pa ponovno prijavil na razpis ministrstva – in v nasprotju z lani nekaj denarja celo prejel. Kot pravi direktorica zavoda Ana Kandare, so ministrstvo zaprosili za 100 tisoč evrov, kolikor so jih praviloma dobili tudi na prejšnjih razpisih, vendar jim je ministrstvo tokrat namenilo 36 tisoč evrov. »Gre za precej nesrečno številko, saj take vsote ne moreš zavrniti, če jo pa sprejmeš, kar smo s podpisom pogodbe tudi storili, pa moraš izvesti vse, kot da bi delali program za 100 tisoč evrov.« Na radiu si zato že več mesecev prizadevajo za uskladitev akta o ustanovitvi z novelo zakona o nevladnih organizacijah, kar bi zavodu omogočilo ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu in tako tudi dodatno financiranje njihovih dejavnosti. Akt bi po spremembi določal, da se premoženje zavoda ob njegovem prenehanju razdeli skladno z veljavno zakonodajo, število predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda pa se zmanjša s trenutnih treh od sedmih na enega. Gre zgolj za formalnost – ŠOU je navsezadnje uskladitev aktov potrdila že dvema drugima zavodoma, ki delujeta pod okriljem organizacije, Študentskemu Kampusu in Kersnikovi. A se je zapletlo, ko bi morala ŠOU uskladitev akta potrditi tudi Radiu Študent.

Za potrditev spremembe je potrebna podpora študentskega zbora ŠOU. Redna seja, na kateri bi morali obravnavati predlog spremembe akta o ustanovitvi, se je začela že 24. marca, a je sejo zapustilo toliko prisotnih, da ni bil več zagotovljen kvorum. Nadaljevanje seje še ni bilo sklicano, čeprav gre po navedbah ŠOU pričakovati, da bi lahko ponovno stekla v prvi polovici tega meseca.

Študentski funkcionarji želijo postaviti na položaj direktorja Radia Študent kar direktorja ŠOU.

Kot pravi Kandarejeva, bi zaradi mogoče izgube statusa nevladne organizacije v javnem interesu najbolj nastradala usposabljanja, namenjena novim spikerjem, tehnikom in novinarjem različnih uredništev. Brez sofinanciranja bi ostal tudi Klubski maraton, eden ključnih glasbenih projektov, ki vsako leto omogoča predstavitev mladih glasbenikov širši javnosti, pa različni projekti oddaj za manjšinske skupnosti in javna dela. »En kup zadev torej, ki imajo zvezo z Radiem Študent kot nekim zavodom, ki manjšinam zagotavlja svoje mesto pod soncem in priložnost, da navsezadnje povejo tudi, kaj so njihovi interesi.«

Predsednik ŠOU Klemen Petek očitke, da bi postopke zavlačevali namenoma, zavrača in dodaja, da osebno spremembe akta podpira, »vendar pa je najvišje predstavniško telo ŠOU študentski zbor, ki bo moralo spremembe tudi potrditi«. Ob tem še dodaja, da so Radiu Študent »s sprejetjem sklepa o 10-odstotnem zvišanju financiranja letos celo povečali sredstva, oni pa nas še naprej obtožujejo, da jih načrtno diskreditiramo«.

»Gre za 10-odstotno zvišanje sredstev, ki je bilo ponujeno vsem članom družine ŠOU, ker se je koncesija za študentsko delo povečala. Gre torej za neko uravnilovko, ki so je bili deležni vsi, je pa morda res presenetljiva, ker podobnih uravnilovk prej pogosto nismo bili deležni,« na Petkove navedbe ob tem odgovarja Kandarejeva. »Nam se je financiranje s strani ŠOU z leti drastično bolj nižalo, kot se je drugim članom družine ŠOU, tako da ne moremo govoriti o ničemer drugem kot o diskriminatornem položaju Radia Študent nasproti svojim bratom in sestram v družini ŠOU.«

Zapletlo pa se ni samo pri spremembi ustanovitvenega akta. Študentska organizacija naj bi v svetu radia z obstrukcijami namerno onemogočala tudi širše delovanje Radia Študent.

ŠOU ima namreč po trenutnem aktu o ustanovitvi v svetu zavoda tri svoje predstavnike, poleg direktorja ŠOU Andreja Klasinca še Aleksandra Milićevića in Omarja Smajlovića. Zadnja pa se sej letos preprosto ne udeležujeta in tako preprečujeta, da bi bile te sklepčne.

»Po aktu o ustanovitvi imamo predpisan dvojni kvorum: eden je, da mora biti prisotna večina članov sveta, drugi pa, da morata biti prisotna vsaj dva predstavnika ŠOU,« trenutno stanje v svetu razloži predsednik sveta Svit Komel. »Svet zavoda pa je organ upravljanja Radia Študent in brez tega, da veljavno odloča, radio preprosto ne more urejati svojih temeljnih postopkov, kot je recimo objava razpisov za direktorja in odgovornega urednika Radia Študent, ki jima mandat poteče konec junija.«

Posebej zbuja skrb ob tem predlog Milićevića, vodje poslanske skupine Povezani, ki ga je posredoval članom sveta. Predlagal je namreč, naj se »v izogib nadaljnjim političnim igricam, iskanju žrtve in nepotrebnemu medijskemu zavajanju javnosti« za vršilca dolžnosti direktorja zavoda za obdobje enega leta imenuje kar direktor ŠOU Andrej Klasinc, »v vmesnem obdobju pa se konstruktivno iščejo dolgoročne rešitve za sam zavod«. Vzvod za to naj bi našel v »utemeljenem sumu o netransparentnosti postopka v primeru razpisa in posledično delovanju samega zavoda«, komentira Milićević.

Komel je prepričan, da prav ta predlog povzema vse nerazumevanje postopkov upravljanja in demokratičnih načel Radia Študent. »Direktorja namreč lahko imenuje samo svet zavoda, ob čemer imamo tudi predvidene volitve med sodelavci, s pomočjo katerih se pridobijo mnenja sodelavcev o kandidatu. Poleg tega pa je Klasinc tudi član sveta zavoda – posledično bi lahko kar sam odločal o svojem imenovanju. Prav tako akt o ustanovitvi od kandidata za direktorja zahteva dve leti izkušenj na področju medija, primerljivega z Radiem Študent, ki jih pa Klasinc nima.«

Njegovo imenovanje pa bi bilo zagotovo sporno tudi zaradi številnih afer, v katere je bil kot direktor ŠOU, ki trenutno uživa že svoj tretji zaporedni mandat, vpleten v vseh teh letih.

Na radiu si že več mesecev prizadevajo za uskladitev akta o ustanovitvi, saj le tako lahko ohranijo status nevladne organizacije v javnem interesu, a je na ravni ŠOU postopek obstal.

»Andrej Klasinc, že odkar je postal direktor, kaže nerazumevanje namena študentske organizacije. To je bilo še posebej nazorno ob njegovi drugi kandidaturi leta 2016, ko je svojo plačo, ki je takrat znašala 5250 evrov bruto, primerjal s plačami menedžerjev zasebnih podjetij, o ŠOU pa je govoril kot o ’veliki firmi’. V omenjenem duhu Klasinc deluje že devet let,« razlaga novinar univerzitetne redakcije Radia Študent Jernej Meden. »Prvi takšen predlagani menedžerski projekt je bila investicija v preoblikovanje prostorov ŠOU, namenjenih študentskim dejavnostim, v hotel, do česar pa zaradi nasprotovanja študentske javnosti potem ni prišlo. Investicije tega tipa je v času Klasinca spremljala privatizacija ključnih študentskih dejavnosti, na primer Študentske založbe.«

Privatizacijo in komercializacijo ŠOU pa so ves čas spremljali sporni posli. »Najprej je tukaj sporna investicija v študentski kampus iz leta 2014, ko je ŠOU od bivšega funkcionarja Benjamina Leskovca kupil zemljišče za 1,2 milijona evrov, slednji pa je za isto zemljišče tri mesece prej odštel le 350 tisoč evrov. Leta 2016 je ŠOU po nenavadno nizki ceni prodal delež Hostla Celica, prav tako nenavadna pa je bila ureditev kletnih prostorov za namene walfdorfskega vrtca v prostorih ŠOU, za katere je ŠOU leta 2018 odštel skoraj 90 tisoč evrov, pri čemer so sodelovala podjetja oseb, kot sta bivši predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru Davor Račič in takratni direktor Študentske svetovalnice Matjaž Štolfa,« našteva Meden. »Posledica zasebnih interesov pa je navsezadnje ta, da najbolj trpijo dejavnosti, ki jih trg ne ponuja ter niso profitno naravnane, obenem pa so jasno v študentskem interesu – na primer Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Akademska folklorna skupina France Marolt, Študentski tolar in ne nazadnje tudi Radio Študent.«

Za komentar naštetih očitkov, pa tudi predloga, da bi začasno prevzel mesto direktorja Radia Študent, smo se obrnili na Klasinca, vendar odziva nismo dobili.

Ob vsem tem se kar samo od sebe postavlja vprašanje, zakaj Radio Študent sploh še vztraja v tem odnosu – v odnosu z ustanoviteljem, ki se ga že leta trudi praktično znebiti. »Beležimo rekordno visok interes za usposabljanja med mladimi, prav tako imamo trenutno 11 tisoč poslušalcev na dan. Poslušanost se nam je od leta 2018 do 2021 kar podvojila in zdaj samo še raste, ob čemer smo najbolj veseli, da nas posluša čedalje več mladih. Kljub temu da nismo ravno komercialna radijska postaja, nas posluša 30 odstotkov mlajših od 29 let. Zaradi tega torej: ker ne gre za nas,« odgovarja Kandarejeva.