Veliki diktator v Ljubljani

Burleska je nastala po znamenitem filmu Charlieja Chaplina, režiral pa jo je Diego de Brea

Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo 11. maja ob 20. uri premiera burleske Veliki diktator, ki jo je po znamenitem filmu Charlieja Chaplina režiral Diego de Brea. Chaplinov film spada med največje filmske mojstrovine, gledališka uprizoritev pa upošteva vso tenkočutnost, nežnost in smešnost pa tudi elegantnost, krhkost in plastičnost karakterizacije likov. Klavirska spremljava, ki jo v živo izvaja pianist Joži Šalej, navdihuje, podpira in poudarja burleskno interpretacijo ter hkrati ostrí prenos s platna na oder. 

Charlie Chaplin je zasnoval Velikega diktatorja tik pred 2. svetovno vojno, ko so bili mehanizmi totalitarne Nemčije pod vodstvom Adolfa Hitlerja že splošno znano dejstvo. Oktobra 1940, ko je film doživel premiero, je svetovna vojna že divjala, ni se pa vedelo za vse dotlej izvršene in še načrtovane nacistične zločine. V avtobiografiji Chaplin zapiše, da če bi bil vedel za dejanske strahote nemških koncentracijskih taborišč, ne bi mogel posneti tega filma – ne bi se mogel norčevati iz morilske blaznosti nacistov. V vijuganju med ločenima in na koncu prepletenima zgodbama glavnih oseb pa Chaplin nikoli ne pozabi ne na žrtve nacističnega preganjanja ne na človeka, ki je odgovoren zanj. 

Chaplin, ki je napisal scenarij ter bil režiser in producent filma, je v Velikem diktatorju odigral tudi obe glavni vlogi – avtokratskega voditelja Tomanije Adenoida Hynkla in skromnega amnezičnega judovskega brivca brez imena, ki ju v uprizoritvi odigra Jurij Zrnec.

"Komično-dramski film je poln arhetipskih simbolov in antologijskih komičnih situacij, s kritičnim skalpelom, z ironijo in sarkazmom, razgalja družbene anomalije avtokratskega vladanja in totalitarnega režima ter z izostreno humornostjo, satiričnostjo in parodičnostjo napada človeško moralno propadlost in zlaganost. Njegovo neskončno čezmernost, brezobzirnost, nebrzdano objestnost, krutost in krivičnost."

Diego de Brea,
režiser

Veliki diktator je prvi pravi Chaplinov zvočni film; v njem je prvikrat spregovoril in za diktatorjev nagovor množice duhovito uporabil umetni jezik, komično učinkujočo žlobudravščino. "Na odru, jasno, ohranjamo Hynklov ,džibrišʻ, z uprizoritvenim načinom pa se – ob seveda prav tako ohranjenih izvrstnih dialogih, in ne mogoče z mednapisi – vračamo k Chaplinovim začetkom v čisti burleski četrt stoletja prej," pravi dramaturg in lektor uprizoritve Arko.

Po besedah režiserja je "komično-dramski film poln arhetipskih simbolov in antologijskih komičnih situacij, s kritičnim skalpelom, z ironijo in sarkazmom, razgalja družbene anomalije avtokratskega vladanja in totalitarnega režima ter z izostreno humornostjo, satiričnostjo in parodičnostjo napada človeško moralno propadlost in zlaganost. Njegovo neskončno čezmernost, brezobzirnost, nebrzdano objestnost, krutost in krivičnost. Odpira vprašanje o človekovi nemoralnosti in neetičnosti. Z globoko čutnostjo in pronicljivim razumom nam film inventivno odstira in upodablja strašljivo zgodovino ter kot fantazmagorični videc izrisuje tudi potencialno prihodnost, ki se vseskozi napoveduje in gotovo res prihaja."

Pri oblikovanju gledališke uprizoritve se je ramenoma izognil vsem hipnim aktualizacijam in skušnjavam sodobnosti. S postopkom upočasnjevanja ali celo zamrznitve gibljive filmske slike je iskal avtonomna gledališka izrazna sredstva, ironijo in sarkazem pa je razvijal z burlesknim ritmom. S prenosom filmskega teksta na gledališki oder je želel ohraniti izostreno socialno kritiko filma, za katerega meni, da je v svoji večplastnosti včasih skrajno intimen, spet drugič obsežno epski in monumentalen. "Obdelava filmskih prizorov mora vestno preverjati vse sestavne elemente posameznih dejanj in upoštevati skrajno koncentracijo vseh igralskih odlik, s katerimi je lahko dosežen maksimalen komično-tragičen efekt. Uprizoritev mora upoštevati tudi vso filmsko elipso in metaforo, predvsem pa opraviti študiozno analizo vseh podrobnih sijajnosti v prefinjenih psiholoških orisih likov. Ključni poudarek pa naj bo v prenosu ironije in sarkazma, v razvijanju nezmotljivega burlesknega ritma, ki lahko pripelje do povsem absurdnih vrhov. S temi postopki bo lahko tudi gledališka predstava posegala v duha in problem sodobnega časa," v gledališkem listu poudari režiser Diego de Brea.

V predstavi igrajo: Jurij Zrnec, Boris Mihalj, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Eva Jesenovec, Valter Dragan, Vojko Zidar, Matija Rozman in Zvone Hribar,. Prevajalec je bil Jure Škerl, dramaturg in lektor Arko, scenograf (skupaj z Diegom de Breo) Iztok Vadnjal, kostumograf Blagoj Micevski, skladatelj Joži Šalej, oblikovalec videa Sandi Skok in oblikovalec svetlobe Metod Novak.