(Še) manj ženskih pravic

Kot kaže, bo v prihodnjih mesecih konservativna večina na ameriškem vrhovnem sodišču odpravila pravico do splava, ki jo ženske v ZDA uživajo zadnjega pol stoletja. Pravica do umetne prekinitve nosečnosti, se v številnih (konservativnih) zveznih državah že vsaj zadnje desetletje ali dve vse bolj krči. Ko bo vrhovno sodišče odpravilo pravico do splava na zvezni ravni, vsaj tako kaže zdaj, bodo številne zvezne države splav prepovedale. V številnih državah zagotovo takšno zakonodajo pripravljajo že zdaj. Ena od teh je Teksas, po številu prebivalcev – ima jih 30 milijonov – druga največja zvezna država. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je tam delovalo okoli 130 klinik, kjer so opravljali splav. Danes jih je le še 19. Oblastem je z leti uspelo zmanjšati število teh klinik z uzakonjanjem nepotrebnih in težko dosegljivih standardov glede fizičnih razmer, opreme in osebja. Določile so tudi druge omejitve. Prekinitev nosečnosti lahko (zasebno) zdravstveno zavarovanje krije le, če je ogroženo življenje nosečnice. Zapovedano je posebno predhodno svetovanje, in to v rokih, ki pomenijo, da mora posameznica vsaj dvakrat opraviti (včasih dolgotrajno) pot do klinike. Splav je tam dopusten le do šestega tedna nosečnosti, vsaj 24 ur pred posegom pa mora posameznica opraviti ultrazvočni pregled, pri katerem ji mora izvajalec pokazati in opisati ultrazvočne posnetke.

Razprava o splavu ta teden ni bila aktualna samo zaradi neprijetnih novic iz ZDA. V Sloveniji imajo ženske pod določenimi pogoji še pravico do umetne prekinitve nosečnosti, zagotavlja jo tudi slovenska ustava, precej bolj pa je omejena ali je splav celo prepovedan v nekaterih evropskih državah. Tudi na Hrvaškem. Za hrvaške državljanke, ki si želijo opraviti splav, a ga doma ne morejo ali ne smejo, je rešitev Slovenija, predvsem najbližja Splošna bolnišnica Brežice, kjer je lani splavilo 134 hrvaških državljank. In to čeprav poseg za tuje državljanke stane približno 5000 evrov.

»Donacija za Mirelo!« se imenuje akcija, ki jo je pred dnevi na Hrvaškem začela civilna pobuda. Devetintridesetletna nosečnica na Hrvaškem ne more umetno prekiniti nosečnosti, čeprav ima plod maligni tumor v glavi, zato želi to napraviti v Sloveniji. Čeprav je na Hrvaškem po zakonu dopuščeno opraviti splav tudi po desetem tednu, »ko je na podlagi medicinskih indikacij in znanosti mogoče pričakovati, da se bo otrok rodil s hudimi prirojenimi telesnimi ali duševnimi napakami«, je Mirela Čavajda neuspešno iskala bolnišnico in zdravnika, ki bi poseg opravil. »Kasneje mi je zdravnica rekla le, naj sploh ne poskušam, saj mi nobena etična komisija v Zagrebu splava ne bo odobrila. Skomignila je z rameni in dodala, da je najbolje, da grem takoj v sosednjo državo,« je za spletni portal Index pojasnila Čavajda, ki je pomoč iskala v štirih zagrebških bolnišnicah. Šele po velikem javnem pritisku so se v Zagrebu odločili, da lahko nosečnica s hudo prizadetim zarodkom splav opravi tudi na Hrvaškem.

Prejšnji teden z vidika pravic žensk ni bil dober. Talibi, ki so po lahkomiselnem umiku ameriške (in tudi slovenske) vojske prevzeli oblast v celotnem Afganistanu, so ženskam sporočili, naj ostajajo doma, če zunaj nimajo pomembnih opravkov. Če gredo iz hiše, pa je odslej z odlokom zapovedno, da morajo poleg vseh drugih delov telesa pokriti tudi obraz.