Bodoči predsednik vlade napovedal popravo krivic za protestnike

»Dali smo obljubo in jaz jo ponavljam: sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo,« je v ponedeljkovem Studiu 9. maj v Slovenskem mladinskem gledališču dejal bodoči predsednik vlade Robert Golob. Govoril je o različnih kaznih, ki jih je policija v preteklih dveh letih izrekala protestnikom zaradi zastraševanja.

Abolicijo, oblastniški akt, ki lahko odpravi večje ali manjše število kazni, smo v preteklosti že videli. Verjetno je najbolj znana tista iz marca 2005, ko je prva Janševa vlada odredila abolicijo za potrebe zmanjševanja sodnih zaostankov, hkrati pa ljudstvu podelila nekaj bombončkov. Tedaj je z zakonom odpravila okoli 100 tisoč odprtih prekrškovnih postopkov za lažje prekrške; med njimi je bilo veliko blažjih prometnih prekrškov, kazni za prehitro vožnjo, nepravilno parkiranje in podobno. Kršiteljem tako ni bilo treba plačati nekaj deset, sto ali tisoč evrov kazni.

Tudi Janševa oblast je letošnjega januarja poskušala z abolicijo; bila je neke druge vrste, a Janša na koncu ni bil uspešen. Šlo je za dopolnilo k predlogu sprememb kazenskega zakonika, ki ga je vložila poslanska skupina SNS, na odboru za pravosodje pa potrdila tedanja vladna večina. V skladu s predlogom bi se skrajšali zastaralni roki za najtežja kazniva dejanja, kar bi praktično pomenilo abolicijo za gospodarski kriminal. To bi veljalo za vnaprej, saj so tako kratki zastaralni roki nerealni, zato policija, tožilstvo in sodišča ne bi zmogla pravočasno opraviti dela. Veljalo pa bi tudi za zdaj, saj bi v trenutku uveljavitve zakona zastarala velika večina odprtih zadev s področja gospodarskega kriminala, korupcije in zlorab položaja, tudi zadeva Trenta, v kateri se bo moral v prihodnje zagovarjati Janez Janša. Po vsesplošnem zgražanju laične in strokovne javnosti amandma na koncu ni bil sprejet.

Kako točno si Golob s svojo ekipo v aktualnem primeru predstavlja abolicijo, ni znano. Verjetno bo potreben poseben zakon, zlasti ker bo, kot kaže, vključeval tudi abolicijo za vse protestnike, ki so stroške kazni že poravnali. Daleč najstrožje od vseh petkovih protivladnih protestnikov je bil kaznovan Jaša Jenull. Po dveh letih nenehnega prejemanja glob po nekaj sto evrov je namreč državno odvetništvo po nareku vlade zoper njega začelo vlagati »tožbe za povrnitev stroškov«, ki naj bi jih z varovanjem protestov imela policija. Za miren protest, na katerem je nekaj deset ljudi pred državnim zborom na glas bralo ustavo, od njega recimo zahtevajo 34 tisoč evrov.

Ta zloraba državnih institucij za utišanje kritičnih glasov je rešljiva zelo hitro in brez posebnega zakona. Kakor ima vlada pravico od državnega odvetništva zahtevati vložitev tožbe, celo kadar državni odvetniki temu nasprotujejo, ima tudi pravico zahtevati umik tožbe. Temu na državnem odvetništvu gotovo ne bi nasprotovali.

Umik tožb zoper Jenulla je mogoč vse do zaključka glavnih obravnav, te pa se niso še niti začele.