Rdeči čevlji

Kot je običajno in spodobno, je bila v petek, 13. maja, gostja oddaje Odmevi na javni televiziji nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. In kot so nekateri mediji kar poskočili, ko so zaznali, da je na prvi dan novega državnega zbora obula rdeče salonarje, namigujoč na vprašanja spodobnosti in narave nove predsednice, tako je nacionalni televiziji uspelo te čevlje popolnoma spregledati. A rdeči čevlji so bili nekaj, kar je imelo jasno sporočilo. Bili so čevlji zmage. Osebne, politične, lahko rečemo tudi ženske zmage. Zmage ženske, ki si ni dovolila, da bi jo kdo poniževal, ki ni pristala niti na poniglavo ravnanje svojih kolegov sodnikov, ki so preračunljivo gledali stran, ko je doživela pogrom. In lahko bi bili še bolj rdeči, lahko bi imeli trikrat višjo peto.

Ampak gledalke in gledalci TV Slovenija seveda niso dobili poročila o čevljih in o tej zmagi. Nasprotno, osrednja zgodba o Urški Klakočar Zupančič je bila že v prvem vprašanju Tanje Starič ne samo prikrita, ampak celo predstavljena malce obrnjeno, narobe, nekorektno: »Svojo politično pot ste začeli nedolgo nazaj, ko ste zaradi nestrinjanja s politiko odhajajoče vlade zapustili sodniške vrste. Zdaj ste predsednica državnega zbora, ste torej predsednica vseh, koalicije in opozicije. Kako boste zdaj sodelovali z opozicijo?«

Urška Klakočar Zupančič sodniških vrst ni zapustila zaradi nestrinjanja s politiko odhajajoče vlade. Ne, v politiko je prišla zaradi grobe diskreditacije in uborne preračunljivosti kolegov. Je to Tanja Starič pozabila? Verjetno ne. Pa spomnimo, kaj se je torej zgodilo. V krogu prijateljev je na Facebooku predsednika vlade Janeza Janšo označila za »velikega diktatorja«. Ja, tudi sodniki si lahko mislijo o predsedniku vlade, kar si hočejo – to je ustavna pravica. Eden izmed teh prijateljev je to njeno mnenje posredoval SDS oziroma državnemu sekretarju v Janševem kabinetu Vinku Gorenaku, ki je to poobjavil na svojem blogu, pa čeprav je šlo za grob poseg v zasebnost. In kaj je sledilo? Njeni nadrejeni so se začeli vesti poniglavo. Tako ji je bilo vnaprej in nepovratno odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrožnem sodišču, zoper njo je bil uveden tudi disciplinski postopek. Zaradi mnenja, ki ga je napisala v svojem prostem času prijateljem? Mar nismo tega očitali komunističnim režimom? Seveda se je disciplinski postopek končal zanjo ugodno, nič ni naredila narobe. A ni hotela več ostati med kolegi, ki so jo tako zlahka žrtvovali. Ali če navedemo kar njene besede: »V sistemu, ki je popustil pod pritiski politike, zase nisem več videla prihodnosti.«

»Kako boste sodelovali z opozicijo?« je torej zažgolela Tanja Starič in malce strogo pogledala Urško Klakočar Zupančič ter se delala, kot da predzgodovina ne obstaja, kot da je Klakočar Zupančičeva v svoji karieri kdaj prestopila profesionalne meje, kot da je ona nadlegovala Gorenaka, kot da je ona komu uničila dolgoletno kariero, kot da je ona objavljala zasebna pisanja.

Zato so bili rdeči čevlji sporočilo. Ne sporočilo, da je ženska. Ampak da je pokončen in načelom zvest človek. In da se ne pusti nadlegovati tem šovinističnim in fašističnim ljudem. Zato je obula rdeče čevlje.