Janševa vlada občutno zvišala plačo Dimitriju Ruplu

Povišica za zapravljeno priložnost

Te dni mineva natanko leto dni, odkar je Dimitrij Rupel postal direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK), sprva kot v. d. direktorja in kasneje direktor s polnimi pooblastili. Njegovo imenovanje so pospremili burni odzivi, saj je bil na položaj imenovan, potem ko je Janševa vlada po seriji pritiskov razrešila dotedanjo direktorico Renato Zamida, in to v ključnem obdobju za JAK, v času priprav na veliki mednarodni Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo naša država leta 2023 osrednja gostja. Pri prizadevanjih za to ugledno gostovanje je ključno vlogo odigrala prav Renata Zamida. Ja, delala je dobro, bila je spoštovana, a ker se ni podredila vplivnim založniškim lobijem, povezanim z vlado, je morala oditi.

Rupla, upokojenega dolgoletnega politika, so takrat vpoklicali, da bi se mu v času kadrovskega cunamija v kulturi z imenovanjem na vodstveni položaj v naši osrednji kulturni instituciji za književnost oddolžili za podporo stranki SDS. Ni bilo sicer jasno, ali sodobne smernice v založništvu pozna in ali ga to delo zanima. To je nazadnje razjasnil sam: »Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas.«

Leto kasneje Janševa vlada po velikem volilnem porazu odhaja s položaja in v zadnjih izdihljajih zaveznikom kot po tekočem traku deli poslovilna darila. Tako je darilo prejel tudi direktor JAK Dimitrij Rupl, ki bo po novem prejemal višjo plačo, in sicer se mu bo zvišala za 30 odstotkov osnovne plače. Direktor JAK je umeščen v 53. plačni razred, v katerem osnovna plača znaša 3.385,03 evra. To pomeni, da bo njegova bruto plača poslej višja za dobrih tisoč evrov.

Koliko bo po novem znašala Ruplova neto plača, bo jasno ob izplačilu za maj. Aprila, ko dodatka še ni imel, je, kot nam je povedal sam, znašala 2.388,13 evra. Na druga naša vprašanja ni odgovoril, češ da »mejijo na intervju in so prezahtevna za elektronsko komunikacijo«. Je pa dodal, da sam odgovarja za presojo uspešnosti sodelavcev. »Kar zadeva direktorja, je pristojnost za ocenjevanje v rokah ministrstva.« Na ministrstvu za kulturo pravijo, da se je plača direktorja JAK zvišala, ker se mu je bistveno povečal obseg dela zaradi priprav na Frankfurtski knjižni sejem. Tako mu je minister odobril »povišico« za maj, vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa še vse do decembra, saj je projekt Frankfurt umeščen med strateško pomembne vladne projekte.

Vendar – ali si je Dimitrij Rupel »povišico« res zaslužil? Spomnimo se denimo protestov, povezanih z njegovim vodenjem JAK. Društvo slovenskih pisateljev je novembra opozorilo, da projekt Frankfurt vodi »turbulentno in strokovno vprašljivo«, da korenito spreminja strategijo, ki nam je prinesla gostovanje. Posumili so o »rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih priprav«.

Ta bojazen je bila upravičena, saj ima JAK letos rekorden proračun. V gostovanje v Frankfurtu bo vloženih 4,5 milijona evrov (od tega je prispevek EU 3,3 in Slovenije 1,2 milijona evrov), a ta denar počasi že puhti skozi projekte, s katerimi bo naša država zaveze, dane ob kandidaturi (izboljšanje prepoznavnosti in ugleda slovenske knjižne ustvarjalnosti, boljša prodaja slovenskih knjig na tujih trgih ipd.), le stežka izpolnila. Še več, danes je tudi organizatorjem Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer so vseskozi pozorno spremljali dogajanje v Sloveniji in na JAK, popolnoma jasno, da Slovenija teh ciljev ne bo dosegla. Poskrbi lahko le še za »šminko«, pa še to zgolj, če bo dobro oddelala promocijo v Nemčiji in doma ter nastope na sejmu. To je velika škoda, zamujena priložnost, ki se ne bo povrnila nikoli več.

Si je Dimitrij Rupel »povišico« torej zaslužil? Ali je bila politična nagrada? Morda lahko odgovor ponudijo dejstva: direktor JAK ima obseg dela povečan že vse od februarja 2018, ko je bila podpisana pogodba o gostovanju v Frankfurtu, a tolikšni dodatki k plači vse doslej niso bili v navadi. Tudi svet JAK z novo prakso ni seznanjen.