Oškodovanje romske skupnosti

Vlada Janeza Janše je štirinajst dni po volitvah, točneje 11. maja, namenila 1,5 milijona evrov za sofinanciranje projekta »Turistična brv v Mestni občini Celje«. Če pustimo ob strani, da gre za razporejanje javnih sredstev po porazu na volitvah, in se ne sprašujemo o smiselnosti gradnje turističnih razglednih stolpov in visečih mostov, se lahko vprašamo, zakaj bo turistična zanimivost sofinancirana tudi iz sredstev, ki naj bi bila namenjena za izboljšanje infrastrukture v romskih naseljih.

Sto petdeset tisoč evrov za gradnjo visečega mostu v Celju bo celjska občina dobila s proračunske postavke številka 117110, imenovane »infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti«. Celjski župan Bojan Šrot je tedaj za časnik Delo pojasnil, da ne ve, s katerih postavk prejemajo sredstva, in da bi bil začuden, če bi jih prejeli tudi iz namenskih sredstev za romsko skupnost, »ker romske etnične skupnosti v mestu nimamo, sicer bi imeli pravico do romskega mestnega svetnika«.

Proti takemu načinu financiranja visečega mostu se je izrekel tudi predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Sandeli: »Da bodo turistično brv financirali iz teh sredstev, sem izvedel danes. Seveda nisem zadovoljen. Temu ostro nasprotujem, ker ni prav in ni pravično. Denarja tako ali tako vedno primanjkuje, 150 tisoč evrov lahko reši marsikateri infrastrukturni problem Romov, potem pa denar vzamejo prav s te postavke! Spet bomo oškodovani Romi!«

Ni pa odhajajoča vlada s tem prvič razporejala namenskih sredstev za romsko skupnost za infrastrukturne projekte, ki nimajo z Romi nobene povezave. Konec lanskega leta je odobrila nepovratna sredstva podjetju Hermi, d. o. o, ki proizvaja strelovodno opremo in prednapetostno zaščito. Za gradnjo industrijsko-poslovnega objekta Hermi 4 je prejelo slabih 900 tisoč evrov, od tega dobrih 100 tisoč evrov z omenjene namenske proračunske postavke za izboljšanje infrastrukture na območjih, kjer živijo Romi.

Za pojasnila smo se obrnili na vladni urad za komuniciranje, a odgovorov (še) nismo prejeli. Je pa direktor podjetja Hermi Miran Rauter potrdil, da so nepovratna vladna sredstva prejeli, a ni vedel, s katerih postavk. Stvar naj bi pojasnil, potem ko bi podrobno preučil dokumentacijo, a v dneh, ki so sledili, ni več našel časa za pogovor.

Glede na javno dostopno vladno gradivo naj bi sicer sredstva, namenjena za izboljšanje položaja Romov, prejeli tudi v podjetju Dana, d. o. o., in sicer za nakup nove linije za polnjenje ustekleničenih pijač. Nepovratna sredstva, ki jim jih je odobrila vlada, znašajo dober milijon evrov, pri čemer bodo (ali pa že so) večino sredstev, 600 tisoč evrov, prejeli z namenske postavke za romsko skupnost. Kot pri podjetju Hermi tudi pri podjetju Dana v vladnem gradivu ni nikakršne obrazložitve, zakaj so mu odobrili sredstva, ki so namenjena za izboljšanje infrastrukture predvsem v romskih naseljih. Piše pa, da bo »z načrtovano investicijo v ’Nakup nove linije za polnjenje Dana’ podjetje Dana, d. o. o., zagotovilo in povečalo dinamično rast podjetja, izboljšalo produktivnost, dvignilo konkurenčnost in tako utrdilo svoj položaj na domačem in tujem trgu«.