Nemarni do otrok

Ta teden so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati meritev za športnovzgojni karton – do zdaj so obdelani podatki približno polovice slovenskih osnovnošolcev. Dve pretekli »koronski« šolski leti sta bili za gibalni razvoj slovenskih osnovnošolcev pogubni. Se je v tem, počasi iztekajočem se šolskem letu, ko popolnega zaprtja šol sicer nismo imeli, zato pa kar nekaj karanten, vendarle kaj spremenilo na bolje?

»Prvi rezultati kažejo, da je bilo letošnje leto kljub vsemu boljše od katastrofalnih let 2020 in 2021, vseeno pa se gibljivost otrok še naprej zmanjšuje,« je povedal dr. Gregor Starc, profesor športne vzgoje in vodja športnovzgojnega kartona, danes imenovanega nacionalni program SLOfit. Sploh se to pozna pri deklicah, ki so bolj kot fantje odvisne od športnih aktivnosti v šoli. »Poslabšanje gibljivosti je gotovo povezano tudi s psihološkim stanjem otrok. Otroci so bolj pod stresom, njihove stiske so večje. So ena od največjih žrtev te pandemije,« je prepričan Starc. »Zaradi tega so počasnejši: v zaznavanju, pa tudi v pisanju in branju ... Utegne se zgoditi, da bomo imeli letos enega najslabših uspehov v šolah, a ne zaradi slabega znanja, temveč ker bo otrokom zmanjkovalo časa pri pisanju kontrolnih nalog.« Športne pedagoge čaka zahtevno obdobje odpravljanja posledic pandemije – otroci, ki so bili že pred pandemijo na meji debelosti, so v tem času zapadli v debelost, in četudi so nekateri po vrnitvi v šolske klopi odvečne kilograme izgubili, jih je več ostalo čezmerno težkih. »Govorimo o nekaj tisoč debelih otrocih, kar je za Slovenijo veliko,« je dejal Starc. »Tem otrokom grozi, da bodo v prihodnosti v breme samim sebi, pa tudi družbi.« Še bolj kot debelost ga skrbi gibalna neučinkovitost. »To v odrasli dobi pomeni za 10 odstotkov nižjo produktivnost, to pa bo za gospodarstvo na dolgi rok pomenilo približno pol milijarde evrov izgube na leto. Poleg tega delež otrok, ki so gibalno neučinkoviti, trenutno presega delež tistih z vrhunskimi rezultati, torej se bazen, iz katerega lahko zajemamo potencialne vrhunske športnike, krči.«

Dr. Starc in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine SLOfit, se zavzemata, da bi imeli otroci v šolah vsak dan uro športa, tako kot je uveljavljeno na Madžarskem in Danskem. Športna vzgoja je tista, ki ima največji vpliv na visokokakovostno gibanje, opozarjata. »Na te dodatne ure športne vzgoje bi morali gledati kot na razbremenitev otrok, ne pa dodatno obremenitev.« Sploh glede na to, da se je v preteklih letih za 60 odstotkov zmanjšalo sofinanciranje obšolskih športnih dejavnosti – lani je posebej razburila odločitev ministrstva za izobraževanje, da iz razpisa za izvajalce letnega programa športa izključi sofinanciranje dodatne ure športa v osnovni šoli.

»Ne morem reči drugače, kot da smo bili s tem nemarni do otrok,« pravi dr. Gregor Starc. »Ne morem dovolj poudariti, da bi bila ura športa na dan koristna za vse, saj bi to pomenilo, da bi otroci dosegali boljše rezultate pri matematiki, slovenščini, angleščini ... Glede na rezultate, o katerih govorimo, še nikoli v zgodovini Slovenije ni bilo bolj nujno, da se v šolah uvede obvezna ura športa na dan.«