Strpnosti do tistih, ki so nestrpni, ne sme biti.

Eno od najzanimivejših zaslišanj kandidatov za ministre nove vlade Roberta Goloba ni bilo tisto, na katerem se je pred poslanci zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič ali zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ne, to je bilo zaslišanje kandidatke za ministrico za kmetijstvo Irene Šinko. Za poslušalce, vajene politikantskih parlamentarnih razprav, je bila prva seja odbora za kmetijstvo osvežitev. Bila je vsebinska, predvsem pa vljudna. »Spoštovana kandidatka, izvolite,« je Šinkovo nagovarjala predsednica odbora Vida Čadonič Špelič, poslanka opozicijske NSi, ki je na koncu skupaj s koalicijskimi poslanci Šinkovo podprla s svojim glasom. Še bolj nepričakovana pa je bila njena zadnja gesta: po zaslišanju je kandidatko povabila k sebi, ji podala roko in ji zaželela vse najboljše. Osupli smo bili priča nekemu novemu tipu politike.

Res pa je, da so takšne razprave v skoraj vseh zahodnoevropskih parlamentih.

Vljudnost v politiki in osnovni bonton sta nekaj, na kar smo v zadnjih dveh letih v Sloveniji pozabili. Od nove vlade Roberta Goloba zato ne pričakujemo veliko, pričakujemo predvsem, da se Slovenija po različnih merilih približa že uveljavljenim standardom, ki veljajo v veliki večini evropskih držav. Vljudna razprava, kultura dialoga, spoštovanje osnovnih demokratičnih postopkov so nekateri od njih. Kot nekakšen odmev umirajočega režima pa je minuli teden med zaslišanji kandidatov ostal agresivni izpad zdaj že bivšega premierovega svetovalca za varnost Žana Mahniča, ki je novi ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar rekel, da bi sam, če bi le imel priložnost, pogosteje uporabljal vodni top in »razhajkal« protestnike v Ljubljani.

Tudi druge obljube, ki jih je ta teden oblikovana vlada Roberta Goloba dala javnosti, so bolj ali manj ukrepi ali reforme, ki že obstajajo v drugih državah EU. Smo ena zadnjih držav EU, ki nimajo sistema dolgotrajne oskrbe. Smo ena redkih držav, ki nimajo davka na nepremičnine ali premoženje. Imamo unikum pri financiranju zdravstvenega zavarovanja, kjer državni davek pobirajo zasebniki. Imamo mrtev socialni dialog. Smo ena redkih držav, katerih medijska zakonodaja še vedno ne pozna interneta ali sodobnih standardov upravljanja javne RTV. In če ponazorimo, kje smo, na Hrvaškem lahko po sodbi višjega upravnega sodišča istospolni starši začnejo postopek posvajanja otroka. Pravice istospolnih staršev so na Hrvaškem izenačene s pravicami drugih partnerskih zvez.

Številne od omenjenih reform, ki jih obljublja nova vlada Roberta Goloba, se morda zdijo revolucionarne, dejansko pa gre za zmanjševanje zaostanka. Kljub temu ta vrnitev v normalnost – kot smo zaznali ob prvih odzivih na napovedane spremembe – ne bo premočrtna. Ena največjih ovir, ki na tej poti čakajo vlado Roberta Goloba, pa ni SDS z Janšo ali upor delodajalskih združenj. Ena največjih ovir je, da bodo v novi koaliciji sami sebi postali največji problem. To bi se lahko zgodilo v trenutku, ko bi pozabili na mandat, ki so ga dobili na volitvah.

Naj ponazorimo: Petra Grah Lazar, ki je še vedno direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ena najpomembnejših kriminalistk pa je postala brez vsakršnih izkušenj – ker je prijateljica Janševega zaporniškega kompanjona Roka Snežiča –, bo kmalu odšla. Zdaj, ko prihaja njen konec, javno govori o političnih pritiskih nanjo. Brez dvoma bo v izjavah SDS Lazarjeva nazadnje nastopala kot prva žrtev novega političnega kadrovanja.

Tega spreobračanja seveda ne smemo sprejeti. Če je z Robertom Golobom demokracija zmagala nad avtoritarizmom, potem demokracija ne sme dopustiti, da se njena lastna pravila in standardi uporabijo proti njej. Nova24 ni medij, ki si zasluži posebno varstvo, tako kot politični podtaknjenci ne smejo postati strokovnjaki. Demokratični režim mora biti tudi odločen. Strpnosti do tistih, ki so nestrpni, ne sme biti.