Spor med Milanom Zverom in Ljudmilo Novak

Nekaj hude krvi

Na srečanju Evropske ljudske stranke v Bruslju je tekla kri, v besedni dvoboj sta se zapletla evropska poslanca Milan Zver in Ljudmila Novak.

Zver je prisotnim sprva pojasnil razloge za poraz stranke SDS na aprilskih volitvah. Kot je dejal, naj bi se bil Sloveniji zgodil sindrom Winstona Churchilla. »Vemo, da je bil Churchill veliki zmagovalec druge svetovne vojne, na rednih parlamentarnih volitvah pa je izgubil,« je pred kolegi razlagal Zver. »V teh težkih časih smo imeli vrhunske socialne in ekonomske indikatorje razvoja, kljub temu pa ljudje tega niso nagradili.« Hkrati je posvaril, da je novi predsednik vlade Robert Golob »energetski oligarh ali tajkun in bo pod močnim vplivom gospodarskih ter drugih lobijev. Bojimo se, da bo tudi pod vplivom Rusije. Gre za prokremeljsko vlado.«

Zverovo besedičenje je očitno zmotilo Ljudmilo Novak, zato je njegove navedbe zanikala, hkrati pa dejala, da je za slab volilni izid SDS kriv izključno Janez Janša. »Te volitve so bile referendum proti Janši, proti nekaterim njegovim potezam, ki so zelo podobne Orbánovim potezam,« je dejala in dodala, da je tudi Goloba »naredila Janševa vlada, ker je odstavljala razne direktorje, ker je delala čistko na javni radioteleviziji in ker je uničevala Slovensko tiskovno agencijo«.

Ob vseh grozodejstvih, ki jih je počela SDS, naj bi bila NSi po njenih besedah sicer zgolj žrtev. Vendar to ne drži. Ravno NSi je odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju Janševe vlade pri življenju, ji dejavno pomagala pri rušenju pravne države, pogosto pa celo odigrala osrednjo vlogo pri aferah: od dodelitve 130 tisoč evrov Zavodu Iskreni do nakupa boxerjev. Stranka ni žrtev, pač pa sostorilka.

Ljudmili Novak je kljub temu treba priznati nekaj poguma. Posnetek nagovora je objavila na Facebooku in dopisala, da si kot krščanska demokratka ne bi nikoli oprostila, »če bi bila ob tako hudih manipulacijah gospoda Zvera, s katerimi je v Bruslju želel načeti suverenost in integriteto moje domovine, preprosto tiho«. Zapisala je še: »Kdor ob porazu ni zmožen pogledati resnici v oči in je zaradi svoje šibkosti pripravljen celo pod vprašaj postaviti suverenost in integriteto lastne domovine, ne more biti moj sogovornik.« Tako kot je napovedala že ob koncu nagovora, se je nanjo v Sloveniji kmalu usul plaz kritik iz medijskega konglomerata stranke SDS, v bran pa ji niso zares stopili niti kolegi iz NSi.

Za mnenje smo prosili predsednika stranke Mateja Tonina, vendar odgovora nismo prejeli. Kasneje se je vseeno odzval na Twitterju, kjer je zapisal: »Glede na rezultate dela naše vlade smo verjetno vsi koalicijski partnerji pričakovali, da bo naša vlada lahko nadaljevala s svojim delom. Razloge zato pa mora vsak poiskati pri sebi. Nova Slovenija konfliktov nikoli ni ustvarjala niti ni v njih sodelovala. In tako bo tudi v prihodnje.« Dodal je še, da bo naslednji izziv stranke predvsem »oblikovati jasno desno-sredinsko in programsko močno alternativo aktualni vladi. Imamo izdelan program in učinkovito ekipo, ki se je izkazala z delom v pretekli vladi.« Podobno medel je bil odziv stranke, dodala je le, da so »za resno analizo bolj kot na mednarodnem parketu tovrstne razprave dobrodošle na internih sestankih matičnih strank«.

Podporo nekdanji predsednici je izkazala zgolj podpredsednica stranke Vida Čadonič Špelič, ki je za N1 dejala, da Ljudmila Novak vedno pove, kar misli. »In tudi tokrat je povedala. Ima pravico. Ona je vedno na strani resnice in je vedno na strani svoje stranke. Navsezadnje je njena bivša predsednica.«

Zdi se, kot da bi v nekoč dinamičnem dvojcu nekdanje vlade nastajale razpoke. Pa vendar so najgloblje nastale, ko je stranko še vodila Novakova. S Toninovim naskokom na položaj predsednika stranke sta se stranki dokončno konsolidirali in začeli rušilno zavezništvo, ki ga zadnji dve leti ni uspelo ustaviti nikomur in ničemur. Niti Ljudmili Novak ne. Ustavili so ga volivci.