Paradni mesec

Letos parada ponosa prvič tudi v Zasavju

Tudi letos namerava LGBT-skupnost v Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, junij obarvati v mavrične barve. Prireditve v znamenju paradnega meseca bodo potekale v Ljubljani in Slovenj Gradcu, kjer bodo pripravili sprevoda – v Slovenj Gradcu ta konec tedna, v Ljubljani prihodnji –, ter v Mariboru, kjer je parada ponosa prvič potekala leta 2019. Čisto prvič naj bi jo letos imeli tudi v Zasavju.

Najdaljšo tradicijo v Sloveniji ima zagotovo ljubljanska parada ponosa. Organizirano LGBT-gibanje je obstajalo že v osemdesetih letih, vendar je čisto prva parada precej spontano potekala leta 2001, potem ko je bil pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu onemogočen vstop v lokal v Mestni galeriji, češ da njuna vrsta ljudi v njem ni dobrodošla. LGBT-aktivisti so v odziv na to v lokalu pripravili protestno pitje radenske: protestniki so zasedli proste mize, naročili mineralno vodo, nato pa pitje izjemno zavlačevali in tako zmanjševali dobiček lastniku. Ker mestne oblasti dejanja niso obsodile – lokal je bil v Mestni galeriji, ki je v lasti ljubljanske občine –, so se odpravili na ulice. Tako je nastala prva parada ponosa v Sloveniji.

Parade ponosa v Ljubljani zdaj potekajo že več kot 20 let. In četudi prav vsaka od njih že sama po sebi nosi politično sporočilo, letošnja zahtev, ki jih ima do politike, ne skriva in že z naslovom sporoča: Čas je za mavrični glas.

Kot je na tiskovni konferenci poudarila Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa, od nove oblasti veliko pričakujejo in upajo, da bodo z novo vlado končno dobili tudi sogovornike, ki jih bodo sprejeli v svojih kabinetih. Med ključne spremembe, za katere si prizadevajo, štejejo ureditev pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo, pravice do posvojitve za vse LGBT-pare, prepoved zdravstveno nenujnih operacij pri interspolnih dojenčkih in otrocih ter ustrezno ukrepanje proti vrstniškemu nasilju na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izraza.

Prireditve, povezane s paradnim mesecem, bodo potekale tudi v Mariboru, kjer se letos za sprevod niso odločili, bodo pa po ulicah ponovno korakali v Slovenj Gradcu. Kot razlaga Neža Oder, direktorica zavoda Koroška Pride, so letošnjo parado poimenovali Pošasti iz omare. Z njo želijo opozoriti na »še vedno prisotno fantomizacijo kvir oseb v družbi«, hkrati pa naslov v sebi skriva »moment praznovanja in veselja, ki v skupnosti vztraja – to je skupnost dokazala v zadnjem obdobju krize«.

Koroška parada je še posebej pomembna, saj poteka zunaj večjih mestnih središč, kot sta recimo Ljubljana in Maribor. »Po eni strani gre za nekaj precej bolj osebnega kot hoditi po prestolnici – hoditi po domačih ulicah, pred domačimi ljudmi, videti domače stavbe in tako naprej. Po drugi strani pa že sam obstoj naše skupnosti in zavoda tukaj opozarjata, da je skupnost potrebna tudi tam, kjer ljudje živijo. Potrebuje se varen prostor za preživljanje časa, za učenje, ustvarjalnost, potrebni so programi, vsebine in samo zavedanje o skupnosti. Potrebujemo neki prostor za bivanje skupnosti in ta preprosto ne more obstajati 100 kilometrov stran,« pove Neža Oder.

Podobno razmišljanje vodi željo, da bi letos parado ponosa prvič pripravili v Zasavju. Mavrične zastave naj bi po tamkajšnjih ulicah zaplapolale septembra