Madžarski denar

Čeprav se kazenski postopki zoper Janeza Janšo po pravilu vlečejo dolga leta, tečejo vsi drugi postopki pred sodišči tudi v njegovem primeru precej hitreje, bivši predsednik vlade in predsednik SDS pa tožbe praviloma izgublja. Tako je bilo tudi v primeru, ko je Janša v imenu stranke SDS tožil upokojenega univerzitetnega profesorja, sociologa in politologa ddr. Rudija Rizmana.

Februarja 2020 je Rizman v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal, da »pride na čelo vlade stranka oziroma njen voditelj, ki v bistvu zagovarja avtoritarne ideje, ki ga financira seveda tudi tuja stranka oziroma tuj režim, tu mislimo seveda na madžarskega, in seveda kot tak pospešuje politično retoriko, ki se opira na ksenofobijo za izključevanje, nasprotovanje pravni državi … to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine.«

SDS je od Rizmana zahtevala preklic izjave in 8000 evrov odškodnine, čeprav ni povedal nič novega. Kakorkoli se stranka trudi pro forma to skrivati, je dejstvo, da Janša goji tesne stike z madžarskim premierom Orbánom in da so ljudje iz njegovega kroga z večmilijonskimi zneski dokapitalizirali medije v lasti SDS in njenih simpatizerjev, predvsem tednik Demokracija in televizijski kanal Nova24TV. To, da se Madžari iz lastništva zdaj umikajo, s stališča Rizmanove trditve in postopka na sodišču ni bistveno. Jasno je, da Orbán ni neposredno nakazal sredstev na račun SDS, ker tega po zakonodaji niti ne sme, pač pa je to storil posredno. Rizman je na to opozoril.

To je razumelo tudi sodišče, najprej na prvi in zdaj tudi na višji stopnji. Že julija lani je okrajno sodišče v Kamniku presodilo, da je Rizman utemeljeno verjel, da se SDS financira iz tujine, zato njegova izjava ni bila žaljiva. Po pritožbi je zdaj (pravnomočno) v zadevi odločilo še višje sodišče v Ljubljani in pritrdilo presoji sodišča prve stopnje in ponovno v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek SDS.

V sodni odločbi piše, da je akademikova kritika financiranja SDS utemeljena na obširnem medijskem poročanju o financiranju SDS in o medijih, ki so povezani s stranko, pa tudi na preiskavah nacionalnega preiskovalnega urada in parlamentarne komisije državnega zbora. Vse to daje zadostno dejstveno podlago za njegovo kritiko politične stranke SDS. Po mnenju sodišča gre za dopustno kritiko delovanja stranke. Predvsem zato, ker je »malo prostora za omejitev svobode izražanja, kadar pride do trka ugleda politične stranke in pravice posameznika do svobode izražanja. To še toliko bolj v primerih, kadar izjavo poda predstavnik civilne družbe.«

Rizman je z odločitvijo sodišča zadovoljen. Predvsem zato, ker državljankam in državljanom v civilni družbi sporoča, »da je v demokratični družbi legitimno kritizirati oblast in da se zaradi tega kritiki ne bi smeli bati povračilnih ukrepov«.

SDS morda zdaj Rizmanu povrniti 2000 evrov sodnih stroškov.