Poprava krivic

Robert Golob je že pred volitvami zagotavljal, da bo njegova vlada popravila krivice, ki jih je v času Janševe vlade z izrekanjem kazni protivladnim protestnikom storila policija. Jasno je bilo, da je bodoči premier govoril v zanosu, ko je dejal: »Sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo.« Tega ni mogoče napraviti kar z vladnim odlokom. Glede na številne specifične situacije tudi nov zakon ne bi bil dovolj. Ali kot je pred dnevi dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan: »Želela bi opozoriti, da ne bo prevelikih pričakovanj oziroma v nekaterih primerih tudi razburjenja javnosti, da ne bomo kar vsepovprek ustavljali teh postopkov in vračali glob.«

Kdo bo torej deležen oblastnega »usmiljenja«? Jasno je, da država ne bo izničila vseh kazni, ki so bile izrečene v zvezi s protesti, saj so bile nekatere (na nasilnih protestih) upravičene. Čeprav se zdi, da bo pravosodna ministrica imela precej dela z iskanjem pravnih poti za popravo različnih krivic, bi bilo lahko ugotavljanje, kdo je upravičen do poprave krivic in kdo ne, preprosto. Sploh zato, ker premier ves čas zagotavlja, da je vlada odprta za sodelovanje s civilno družbo in nevladnimi organizacijami.

Pravosodna ministrica bi lahko na sestanek povabila predstavnike tako imenovanih petkovih, kolesarskih protestnikov in Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki je v zadnjih dveh letih zastopala množico posameznikov in organizacij, žrtev policijske represije. Tako bi lahko pridobila seznam posameznikov, ki naj bi bili kaznovani po krivem, zbistrila pa bi se tudi predstava o tem, kakšne so bile tipične sporne situacije. Če bi temu sledil še poziv drugim, ki so se znašli v podobnih situacijah in so kazen poravnali ali pa pravico še iščejo na sodišču, naj se oglasijo, bi država izpolnila vlogo »dobrega gospodarja«, kot se od nje v takšnih postopkih pričakuje.

Verjetno je najlažji del poprave krivic, preveritev tožb za povračilo stroškov policijskega dela na shodih, ki jih je državno odvetništvo po nareku notranjega ministrstva vlagalo zoper enega najbolj izpostavljenih protestnikov Jašo Jenulla, že končan. Državno odvetništvo je novemu vodstvu notranjega ministrstva podalo predlog, da se tožbe, v katerih država zahteva več deset tisoč evrov, umaknejo. Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je podala soglasje k temu, da se že vložene tožbe umaknejo, nove pa se ne vlagajo več.

Projektu poprave krivic se želijo pridružiti tudi policisti. Ti niso bili zgolj rablji, pač pa tudi žrtve neustavnih vladnih odlokov. Vsaj tako v pismu predsedniku vlade zatrjujejo v Sindikatu policistov Slovenije. Predvsem pa opozarjajo, da je šlo za neustavne »delovnopravne postopke zoper policiste in druge v širšem javnem sektorju, ki niso imeli za posledico samo disciplinskih ukrepov in celo odpovedi delovnih razmerij, ampak so povzročili veliko globlje krivice posameznikom, ki so v nekaterih primerih na koncu privedle do osebnih stisk zaposlenih«.