Sporna zaposlitev

Visokošolski sindikat Slovenije meni, da je mogoče v zaposlitvi nekdanje šolske ministrice Simone Kustec na primorski univerzi zaznati znake korupcije in da univerza za to nima prepričljive ekonomske podlage.

Odgovor na vprašanje, zakaj so se na njej odločili zaposliti nekdanjo ministrico, bi po navedbah sindikata morda lahko iskali v nedavnem predlogu sklepa Kustečeve o razdelitvi sredstev institucionalnega stebra financiranja med univerze in inštitute po novem raziskovalnem zakonu. Ta ni bil sprejet, je pa predvideval privilegirano obravnavo mariborske univerze, kamor se vrača dosedanji državni sekretar Mitja Slavinec, in Univerze na Primorskem.

»Glede Slavinca smo se v bližnji preteklosti že nekajkrat lahko prepričali, da si zna dobro postlati, zdaj pa se je izkazalo, da tudi ministrica ob koncu mandata ni stala križemrok,« so zapisali v sindikatu. »Verjamemo, da bodo zadevo preiskale protikorupcijska komisija in druge pristojne institucije.« Z Univerze na Primorskem so na obtožbe odgovorili, da so »odprt delodajalec« in da posameznikov ne presojajo »glede na njihova osebna prepričanja, spol, spolno usmerjenost, raso, verska prepričanja in druge okoliščine«. Kustečeva je po njihovem mnenju »s svojim preteklim raziskovalnih delom izkazala ustrezne kompetence«, za katere so prepričani, »da jih bo uporabila v prid razvoja raziskovalnega, razvojnega, pedagoškega in inovacijskega razvoja univerze. Ni nenavadno, da ministri po zaključenem mandatu nadaljujejo svojo raziskovalno kariero.«

Za mnenje o teh obtožbah, pa tudi za oceno mandata smo se obrnili na Kustečevo, vendar na vprašanja ni odgovorila.

»V času njenega mandata je manjkalo predvsem dialoga z deležniki,« o njenem delu meni predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič in dodaja, da nekdanja ministrica sicer res ni imela lahke naloge. »Kako upravljati šolski sistem v razmerah epidemije in zapiranja države, je bil zagotovo izziv brez zgodovinske primere, vsaj v zadnjih desetletjih, tako da nekih napisanih scenarijev, kako ravnati v takih razmerah, ni bilo. Ampak kar je njej zmanjkalo, so bili ravno redni sestanki z deležniki, da bi z njimi lahko preverjala, kako se ukrepi obnesejo v praksi, kaj ji predlagajo in kaj ji odsvetujejo, namesto tega pa se je popolnoma podredila direktivi, ki je prihajala z vrha vlade.« Kustečeva preprosto »ni znala avtonomno delovati v razmerju do drugih delov vlade«.

Za reševanje nerešenih vprašanj, kot so uresničevanje stavkovnih zahtev, oblikovanje izobraževalnih politik, organizacija novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter napovedane spremembne zakonov in drugih predpisov na področju visokega šolstva in znanosti, bo v prihodnje pomemben dialog. »Glede na moje sindikalne izkušnje s Papičem lahko računamo na več dialoga, ker je tako deloval tudi, ko je bil rektor ljubljanske univerze. Mislim, da se zaveda, da je to preprosto nujno, drugače se prehitro zapleteš v konflikte,« pove Kovačič. »V tem smislu je tudi boljši politolog kot Simona Kustec.«