Politično kadrovanje

V zadnjih dneh je tarča kritik zaradi domnevno spornega družinskega kadrovanja postala stranka Levica. Vodenje kabineta na ministrstvu za delo je minister Luka Mesec zaupal Maji Tašner Vatovec, ženi strankarskega kolega in poslanca Mateja Tašnerja Vatovca, sicer pa že več let aktivni članici Levice. Kandidirala je tudi na zadnjih državnozborskih volitvah, bila koprska mestna svetnica in podžupanja Mestne občine Koper.

Na ministrstvu se ob očitkih, ki jih je proti vladi uperila opozicija, sklicujejo na zakon o javnih uslužbencih, ki določa, da vlada za organe državne uprave določi število in vrste delovnih mest v kabinetu za nedoločen čas. »Skladno s to določbo in odločitvijo vlade o številu takšnih mest je javna uslužbenka v kabinetu ministra zaposlena na delovnem mestu, vezanem na osebno zaupanje funkcionarja,« odgovarjajo na ministrstvu. »Skladno s tem je bila z njo sklenjena pogodba za določen čas, torej za čas trajanja mandata funkcionarja.« Ministrstvu pritrjuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Ob tem še navajajo, da noben zakon oziroma predpis ne prepoveduje zaposlitve družinskih članov. Zaposlitev zato po njihovem ni sporna, vendar pa opozarjajo, da so korupcijska tveganja prisotna v primeru, če bi se ta oseba po izteku mandata za nedoločen čas zaposlila v javnem sektorju ali družbah v državni lasti. Do korupcije bi lahko prišlo, če bi bile ob menjavi funkcije zlorabljene notranje informacije ali predhodno vzpostavljeni stiki za pridobitev nove zaposlitve.

V stranki Levica očitke, da gre pri zaposlitvi Maje Tašner Vatovec za družinsko kadrovanje ali nepotizem, zavračajo. »To ni vprašanje nepotizma, ampak feminizma. Maja Tašner Vatovec je dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj preko vez. Prav je, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji je to onemogočeno zaradi statusa njenega moža,« so odgovorili.

Podobni primeri niso nekaj novega. Državni zbor vsaki poslanski skupini zagotavlja sekretarja, svetovalca za odnose z javnostmi, dva strokovna sodelavca in vodjo pisarne ali referenta ter na osem poslancev še po enega referenta, medtem ko se poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, poleg tega na vsakih šest poslancev zagotovi še po enega strokovnega sodelavca.

Največ zaposlenih imajo tradicionalno v poslanski skupini SDS, kjer sta recimo zaposleni tudi Katja Mahnič, soproga poslanca Žana Mahniča – v prejšnjem mandatu sta delala skupaj v kabinetu predsednika vlade –, in Anamarija Mežan, hčerka nekdanjega generalnega sekretarja SDS Janeza Mežana.

V preteklosti so sicer zaupanje najbolj zlorabljali evropski poslanci. Pred več kot ducata leti je odmevala novica, da je tedanji evropski poslanec Miha Brejc kot pomočnico zaposlil hčerko, podobno je Janez Janša v svojem kabinetu leta 2012, ko je tekel njegov drugi mandat predsednika vlade, našel mesto za hčerko tedanje evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, ki je nato v svojem kabinetu zaposlila partnerico Janševega sina Majo Mikanec. Tudi Janšev sin Žan Janša je nekje sredi svojega kariernega vzpona pristal v pisarni evropske poslanke Patricije Šulin. Podobno je pred tremi leti priložnost v Evropskem parlamentu dala hčerki tedanjega vodje poslancev SD Matjaža Hana tudi Tanja Fajon.

Ali je torej zaposlitev strankarske kolegice sporna? Če so jo pri Levici zaposlili samo zato, ker je partnerica vodje poslanske skupine, je to sporno; če bo svoje delo opravljala dobro, kar bo postalo jasno po ukrepih in delu ministrstva, pa ni. Menjave vlad so čas selitve tega in onega kadra na ta ali ona mesta. V vseh vladah je bilo tako in iluzorno bi bilo pričakovati, da bo pri Golobovi drugače, zlasti ko gre za kabinetne zaposlitve. A volivci so novo vlado postavili za to, da bo vodila boljšo politiko – to pa naj bi bila tudi prva stvar, ki bi se je morala zavedati, če želi biti uspešna.