Podjetniška svoboda v javnem zdravstvu

Konec leta 2017 se je vlada Mira Cerarja, v kateri je zdravstveni resor vodila Milojka Celarc, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti namenila jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo. V sklopu teh sprememb je zasebnikom prepovedala izplačevanje dobičkov, ustvarjenih s koncesijo, torej z javnimi sredstvi. Zaradi tega so se na ustavno sodišče obrnili zdravniki in zobozdravniki zasebniki, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli tretjino vseh ponudnikov zdravstvenih storitev. In uspeli. Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zdravnikom zasebnikom, ki opravljajo javno službo, kršena svobodna gospodarska pobuda oziroma podjetniška svoboda.

Po mnenju ustavnega sodišča je protiustavna zakonska omejitev določala, da »izvajalci zdravstvene dejavnosti opravljajo na nepridobiten način, tako da se presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti«. Omejitev se zdi smiselna, saj se nanaša na zasebnike s koncesijo, ki torej opravljajo javno službo, plačano iz obveznega (in dopolnilnega) zdravstvenega zavarovanja. Ti zdravniki zasebniki, ki so del javnega zdravstvenega sistema, namreč »zagotavljajo zdravstvene storitve, ki so pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«.

Presežek prihodkov nad odhodki iz javnih sredstev, ki so jih prejeli koncesionarji, se je lahko porabljal za pokrivanje preteklih izgub ali vlaganje v dejavnost, nakupe nove opreme, izobraževanje doma ali v tujini, zaposlitev novega kadra, najem novih prostorov in podobno. Ni pa se smel izplačati koncesionarju in porabiti za osebne zadeve.

Podjetniška svoboda nad javnim dobrim

Ustavno sodišče je novembra 2018 sicer med drugim zapisalo, da je očiten »pozitivni učinek javne koristi, ki se z omejitvijo zasleduje. Izpodbijana določba stremi k zagotavljanju stabilnosti, kakovosti in široke dostopnosti javne zdravstvene službe. Tudi temu pozitivnemu učinku je treba pripisati veliko težo. Če se ustvarjeni presežek prihodkov porabi za nove investicije v koncesijsko dejavnost, je razumno pričakovati, da se bo ta dejavnost opravljala pod boljšimi pogoji za paciente …« Ter tudi, da je o »javni koristi za presojano omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov zasebnikov mogoče sklepati iz splošnih ciljev zakona. Presojana omejitev se nanaša na presežke prihodkov iz koncesijske dejavnosti, torej iz javne zdravstvene službe. Ta obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje je po odločitvi zakonodajalca v javnem interesu.«

A so potem ustavne sodnice in sodniki pri tehtanju med težo posega v pravico »podjetniške svobode« koncesionarjev na eni strani in zasledovanim javnim dobrim v obliki javnega zdravstva na drugi presodili, da »teža presojanega posega v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude presega težo javne koristi od posega«, ter zakonsko zahtevo, da se javna sredstva pri koncesionarjih lahko porabljajo za javno dobro, razveljavili. Sodišče je odločitev sprejelo soglasno in v le malce drugačni sestavi kot danes. In sicer z glasovi dr. Jadranke Sovdat, dr. Mateja Accetta, dr. Dunje Jadek Pensa, dr. Etelke Korpič – Horvat, dr. Marijana Pavčnika in Marka Šorlija. Dr. Špelca Mežnar je bila od odločanja v tej zadevi izločena, ker je njen bližnji sorodnik koncesionar v zdravstveni dejavnosti, dr. Rajko Knez in dr. Klemen Jaklič pa sta bila odsotna.

Leta 2020 je 1425 zasebnih koncesionarjev prejelo malo več kot 388 milijonov evrov iz naslova koncesij (večinoma iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), kar je 14,7 odstotka celotnega proračuna zdravstvene blagajne v letu 2020. l

Lekarnarji in fakultete

Odločitev ustavnih sodnikov je torej vplivala na poslovanje zdravnikov in zobozdravnikov s koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe, poleg tega pa se zdaj kažejo še določene druge posledice. Po naših informacijah proste roke pri razpolaganju z dobički oziroma presežki nad odhodki iz javnih sredstev na ustavnem sodišču zahtevajo tudi koncesionarji v nekaterih drugih dejavnostih. Kot je potrdil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, je na ustavnem sodišču zdaj v teku enak postopek tudi za »lekarniško dejavnost in za zasebne visokošolske zavode. Torej gre za delitev presežkov.«

Delitev presežkov, ki nastanejo iz javnih sredstev, torej zdaj zahtevajo zasebne lekarne s koncesijo in zasebni visokošolski zavodi s koncesijo, v praksi predvsem zasebne fakultete, združene v Novo univerzo (povezano s politično desnico), v katerih ima prevladujoč lastniški položaj dr. Peter Jambrek z družino. Prav Jambreku so njegovi poslovni partnerji oziroma manjšinski solastniki njegovih fakultet v preteklosti očitali zlorabe in pretakanje koncesijskih, torej javnih sredstev, ki jih visokošolski zavodi od države prejemajo za financiranje študijskih programov, v zasebne žepe. Očitali so mu, da je kot posredni večinski lastnik novogoriške Evropske pravne fakultete uporabil svoj vpliv, da je njegov zasebni Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice na fakulteti pridobil raziskovalni projekt in s tem 152 tisoč evrov. Zoper Jambreka je bila tedaj, na začetku leta 2016, zato vložena celo kazenska ovadba.

»Zasebni visokošolski zavod je dolžan v skladu z zakonom svoje dohodke porabljati izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Jambrek je del za leto 2016 predvidenih dohodkov fakultete prelil v svoj žep pod pretvezo, da bo izdelal projekte, ki bodo pomembni za delo fakultete. Dejansko pa ta od njegovih projektov ne bo imela ničesar,« je tedaj za časnik Delo pojasnjeval dr. Rok Čeferin, predstavnik (zasebnega) Inštituta za civilno pravo, enega izmed manjšinskih Jambrekovih partnerjev. Čeferin je sicer zdaj ustavni sodnik in bo pri odločanju v aktualni zadevi pred ustavnim sodiščem brez dvoma izločen.

Dejstvo je, da država javno službo na številnih področjih predaja v izvajanje »zunanjim izvajalcem« ter jim za ta namen podeli koncesijo in pripadajoča koncesijska sredstva za opravljanje določenih nalog, ki sodijo v polje javnega dobrega. Če bo ustavno sodišče zgolj sledilo svoji nekdanji odločitvi v primeru zdravstvene dejavnosti, je povsem mogoče, da bodo pravico do izplačevanja dobičkov iz javnih sredstev zahtevali in dobili vsi možni koncesionarji.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>