Proti mavrični Mariji

Skrajno desni evroposlanci zahtevajo cenzuro plakata v podporo LGBTIQ skupnosti 

Pod okriljem evropskega parlamenta v Bruslju deluje tudi Hiša evropske zgodovine, muzej o nadnacionalnih pojavih, ki so sooblikovali našo celino. Na najnovejši razstavi Ko zidovi spregovorijo, ki so jo odprli aprila letos in bo na ogled še vse do novembra, so na ogled plakati iz naše bližnje zgodovine, kritični do družbenega dogajanja. Številni so odmevali, nekateri so bili tudi prepovedani. Eden izmed slednjih pa je zdaj razburil še trideset skrajno desnih evroposlancev, in to tako zelo, da od direktorja muzeja zahtevajo, naj ga nemudoma odstrani z razstave in s tem tudi iz evropskega parlamenta.

Na plakatu, ki je tarča poskusa cenzure evroposlancev iz Poljske, Madžarske, Italije, Grčije, Španije, Hrvaške, Litve in Nemčije, podpisanih pod pobudo Izabele-Helene Kloc iz poljske vladajoče stranke Pravičnost in mir, je podoba mavrične device Marije. Ustvarila jo je Elzbieta Podlesna, znana poljska aktivistka, ki se med drugim bori za pravice žensk in pripadnikov LGBTIQ skupnosti, do katerih avtokratska poljska vlada uveljavlja sovražno politiko, seveda s podporo rimskokatoliške cerkve. Podlesna je zato leta 2019 na protestnem plakatu podobo device Marije, ob njej pa še podobo malega Jezusa, preuredila tako, da je na njuna svetniška sija nanesla barve mavrice.

Vendar plakat ni prinesel več strpnosti, temveč le pogrom nad njegovo avtorico. Prislužila si je aretacijo in nato še sojenje, saj je skrunitev verskih čustev na Poljskem kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena celo do dvoletna zaporna kazen. Srd, uperjen v Podlesno, je bil še toliko hujši, ker si je drznila poseči v za katolike najbolj spoštovano versko podobo v državi, slovito ikono Črne Marije iz Čenstohove.

Podoben srd je leta 1998 zaradi reinterpretacije brezjanske Marije Pomagaj, ki so ji na naslovnici plošče namesto Jezusa v naročje položili podgano, požela tudi slovenska glasbena zasedba Strelnikoff. Sodišče je tožbo zoper skupino zavrnilo, četudi se je strinjalo, da je podoba neokusna. Tudi v primeru Podlesne je poljsko sodišče presodilo, da je bila njena aretacija v skladu s predpisi, a vseeno nerazumna.

Čeprav je bil doma preganjan, se je plakat zdaj znašel na razstavi v Bruslju. Trideseterica evroposlancev vztraja, da je mavrica na ikoni Marije izjemno žaljiva do katolikov in da verskih podob v nobenem primeru ne bi smeli reinterpretirati. A podpisniki hkrati zagovarjajo tudi politiko, ki ruši pravni red, si podreja sodstvo in medije, podpira šovinizem, homofobijo in politični prevzem kulture, serijsko menja direktorje muzejev, cenzurira razstave.

Zato je morda še toliko bolj pomenljiv slovenski prispevek k razstavi. To je plakat, s katerim sta oblikovalski kolektiv Novi kolektivizem in Zveza socialistične mladine Slovenije, tedaj že zazrta v demokratično prihodnost, leta 1987 rušila enega zadnjih simbolov komunističnega režima, štafeto mladosti. Oblastnikom sta za njeno promocijo ponudila plakat s podobo iz časov nacistične Nemčije. In oblast, ki se tega ni zavedala, je plakat navdušeno sprejela. To je bil eden od mejnikov v procesu rušenja tedanjega enopartijskega sistema. Zgodba, ki bi jo ob današnjih poskusih avtoritarnega vladanja morali poznati po vsej Evropi.