Ustavno sodišče čisti covidne zaloge

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost vladnih odlokov, ki so zapovedovali obvezno uporabo zaščitnih mask v zaprtih prostorih in obvezno razkuževanje rok. Gre za še eno v vrsti razveljavitev odlokov, s katerimi je vladala (oziroma upravljala epidemijo) vlada Janeza Janše. Dvoma že dlje ni več – prav vse omejitve človekovih pravic, ki jih je v povezavi z epidemijo odrejala prejšnja vlada, so bile protiustavne. Večinoma zato, ker zanje ni bilo podlage v zakonodaji. Pri tem se postavlja vprašanje, kako bo vlada Roberta Goloba lahko ravnala drugače.

Kar se zaščitnih mask (in razkuževanja rok) tiče, je odločitev ustavnega sodišča pričakovana. Da zakonske določbe o omejevanju gibanja v času epidemij ne morejo biti podlaga za določitev obvezne uporabe mask in razkužil, se zdi logično. Da je tako, so od začetka trdili nekateri ustavni pravniki, kasneje so to na konkretnem primeru posameznika, ki se je pritožil zaradi kazni za neuporabo maske, potrdila tudi redna sodišča na čelu z vrhovnim.

Ustavne sodnice in sodniki niso presojali sorazmernosti posegov v človekove pravice s tema ukrepoma, kaj šele smiselnosti ukrepov samih. Presojali so zakonitost ukrepov. In kot v številnih drugih primerih ugotovili, da v (pra)starem zakonu o nalezljivih boleznih ni primerne podlage za omejevalne ukrepe v času epidemij. Zakon so sicer v tem delu že lani poleti celo razveljavili in politiko pozvali, naj sprejme popravke, ki bodo omogočali zakonito izrekanje potrebnih ukrepov z vsemi nujnimi varovalkami pred zlorabo izrednih ali bolje rečeno izjemnih razmer za avtokratske težnje.

Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi proti trem. Da je vse to brez zveze in da je prav, da je imela Janševa vlada, ki je zgolj reševala zdravje in življenja ljudi, v času epidemije popolno diskrecijo ravnanja brez zakonskih omejitev, menijo dr. Klemen Jaklič, Marko Šorli in dr. Rok Svetlič. Očitno, glede na to, da gre za odločitev ustavnega sodišča, sprejeto po koncu izjemnih razmer, omenjeni sodniki očitno mislijo, da bi pri tem pravzaprav moralo ostati. Ne le da vladi ne gre očitati kršitev človekovih pravic, ko se je znašla v okoliščinah grozeče epidemije in neurejene zakonske podlage za ukrepe, ampak po njihovem mnenju tudi ni potrebe, da bi se kaj spreminjalo celo po tem (vsaj zadnje leto in pol), ko je na voljo dovolj časa za ureditev zakona na način, ki bo omogočal zakonito izrekanje posegov v človekove pravice.

Če Slovenija ne bi posodobila zakona o nalezljivih boleznih, bi bila v tem pogledu posebna. V podobnem položaju, z zastarelimi, neprimernimi in neustavnimi zakonskimi podlagami za čas epidemij, so se pred dobrima dvema letoma znašle bolj ali manj vse vlade. A so primerljive zakonsko podlago za izrekanje omejevalnih ukrepov ali samoiniciativno ali pa po navodilih ustavnih sodišč uredile v prvih mesecih ali vsaj v prvem letu epidemije. Pri nas 27 mesecev za tem, ko je bila prvič razglašena epidemija, ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs svoje pritrdilno ločeno mnenje v tej zadevi končuje z besedami: »S to odločbo ustavno sodišče zdaj že dobesedno vpije: uredite vendar zakonsko podlago za COVID-19 ukrepe!«

Predlog sprememb zakona, ki so ga napisali v nevladnem združenju Pravna mreža za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci, sicer predvideva tudi pravno podlago za zapovedovanje uporabe mask in razkuževanje rok. Zakon pa za izrekanje teh in drugih ukrepov postavlja pogoje nujnosti, primernosti, sorazmernosti, strokovnosti, časovne omejenosti in medsebojnega nadzora med vlado in državnim zborom.