Azilni dom je 340-odstotno zaseden

Med okostnjaki prejšnje vlade je iz omare padel tudi skorajšnji zlom azilnega sistema

Pred letom dni so bili azilni dom v Ljubljani in njegove izpostave skorajda popolnoma prazni, danes je povsem drugače. Ne moremo govoriti o polni zasedenosti ali prezasedenosti, pač pa o nekajkratni prezasedenosti. Glede na hkratno skorajda neverjetno kadrovsko podhranjenost vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov bi morali v resnici govoriti o zlomu sistema.

Junija lani je direktorica urada Katarina Štrukelj pojasnjevala: »Izpostavo v Logatcu smo zaprli, ker je bilo povsem neracionalno, da jo imamo odprto, saj je bilo tam nameščenih deset ljudi. Te smo preselili na Vič, zato tam trenutno ni nikogar. Ne gre za povsem pravo zaprtje, pač pa za začasno zaprtje. Izpostavo v Logatcu bomo spet odprli, če bo po tem potreba.« V matični enoti azilnega doma je tedaj bivalo 115 oseb, kar pomeni, da je bil dom le 50-odstotno zaseden. Še manj, 30-odstotno zasedena je bila izpostava na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer bivajo samski moški.

Preteklo sredo je bilo v azilnem domu v Ljubljani nastanjenih 691 oseb, kar je skoraj dvainpolkrat več, kot je zmogljivost doma. Azilni dom je 340-odstotno zaseden. Zmogljivost je presežena tudi v Logatcu, kjer poleg približno 300 državljanov Ukrajine biva še okoli sto oseb iz drugih držav, saj je urad primoran iz kaosa matične enote azilnega doma preseljevati (vsaj) ranljive skupine. V uradu je sicer zaposlenih le 19 socialnih delavcev, kar bi pomenilo po eden na 85 oseb, če bi bili vsi v pogonu, in to sočasno, kar seveda ni mogoče.

Zdaj je v Sloveniji v državnih kapacitetah skupaj z ukrajinskimi prosilci za začasno zaščito nastanjenih 1631 prosilcev za mednarodno zaščito. Država tega »bremena« ni sposobna dostojno reševati. Tako je, čeprav je že mesece jasno, da nastaja povečan migracijski pritisk zaradi vojne v Ukrajini, še precej dlje pa je jasno, da bo nekoliko večji tudi migracijski pritisk na balkanski migracijski poti, saj Hrvaška ne sprejema več tako z lahkoto oseb, ki želijo v Sloveniji zaprositi za azil. Pri nas torej ostajajo tudi nekateri migranti, ki jih je naša država poprej na Hrvaško nezakonito vračala, čeprav so izrazili namero zaprositi za azil. Prejšnji notranji minister Aleš Hojs je napovedal, da bo Slovenija poskrbela za 200 tisoč beguncev iz Ukrajine. Pa sistem po prihodu nekaj tisoč ljudi (večina jih biva na zasebnih naslovih) še ni povsem razpadel zgolj zato, ker so na pomoč priskočile nevladne organizacije. Sedanje stanje bi torej morala nemudoma začeti reševati vsaj nova vlada.

V uradu za oskrbo in integracijo migrantov pojasnjujejo, da je ministrstvo za notranje zadeve seznanjeno s problematiko zasedenosti azilnega doma in večjim številom tujcev, ki čakajo na vložitev prošnje za mednarodno zaščito, in da sta »ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar in direktorica urada mag. Katarina Štrukelj v rednih stikih in si prizadevata za čimprejšnjo rešitev situacije. Ministrica ji je pri tem izrazila vso razpoložljivo podporo. Na ministrstvu so tako zagotovili dodatne zaposlitve za izvajanje postopkov mednarodne zaščite in prostore za delo.«