Loredanovi kadri

Vlada je zaradi slabega poslovanja zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic. Povod za to naj bi bil podatek, da kar 15 bolnišnic po prvih petih mesecih letos posluje negativno, skupna kumulirana izguba znaša skoraj 41 milijonov evrov. Kot je ob tem dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, bodo z menjavami najprej poskušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta. Pri tem mu bo pomagal nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder, sicer v Šarčevi vladi tarča očitkov, da je onemogočal odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mesto zase je našel v svetih zavodov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Onkološkega inštituta Ljubljana, hkrati pa bo vodil novi urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvu, ki bo na ministrstvu opravljal nadzor nad bolnišnicami. Poleg njegovega imenovanja posebno zanimanje zbuja še imenovanje direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) Andreja Klasinca v svet zavoda bolnišnice v Celju.

Klasinc tako kot Šabeder prihaja s Ptuja. Podobno kot on ima podjetniško žilico. Po študiju ekonomije se je začel vzpenjati po lestvici v družbi Terme Ptuj, kjer je sčasoma zasedel položaj direktorja družbe in tam ostal 12 let. Leta 2013 je nato prevzel vodenje  ŠOU. Zdaj tam teče njegov tretji mandat, prav med vsemi pa je bil deležen očitkov, da študentsko organizacijo vodi kot zasebno podjetje in da s študentskimi sredstvi ravna netransparentno in celo koruptivno.

Klasinčevo delovanje v ŠOU redno spremlja novinar Radia Študent Jernej Meden, ki pravi, da je razlogov za nasprotovanje njegovemu imenovanju več, »vendar je v kontekstu imenovanja v svet celjske bolnišnice bistveno, da ima Klasinc, podobno kot slovensko zdravstvo, težave z ločevanjem med javnim in zasebnim«. Netransparentno porabo sredstev za zasebne interese po njegovem mnenju dokazujejo številni sporni posli in naložbe v preteklih devetih letih. »Med te se uvrščajo predvsem posli s povezanimi osebami in bivšimi funkcionarji ŠOU.« Poleg sklepanja prijateljskih poslov s podjetji, ki jih vodijo nekdanji študentski funkcionarji, Meden omenja še sporne naložbe, kot je »investicija v kampus iz leta 2014, ko je študentska organizacija od bivšega funkcionarja Benjamina Leskovška kupila zemljišče za 1,2 milijona evrov, ta pa je za isto zemljišče tri mesece prej odštel le 350 tisoč evrov«.

»Obdobje pod Klasinčevim vodstvom torej zaznamujejo profitno usmerjeni posli, ki jih spremljajo privatizacija in poskusi uničevanja ključnih zavodov in dejavnosti v študentskem interesu,« je prepričan Meden. »Glede na zgodovino njegovega delovanja v študentski organizaciji je sklep na dlani: Andrej Klasinc ni primeren za opravljanje javnih funkcij.«

Klasinčevo imenovanje ni vprašljivo samo zaradi navedenih očitkov, ampak tudi po protokolu o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Sodeč po njem morajo imeti kandidati najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje s teh področij: poznavanje pristojnosti in vloge sveta zavoda, poznavanje poslovanja in organiziranosti organizacije ter poznavanje zdravstvenega sistema in zakonodaje. Glede na življenjepis Klasinc izkušenj na zadnjem področju nima. Na ministrstvu sicer vztrajajo, da je bil izbran po navedenih merilih.