Bolj kot vojna v Ukrajini nas očitno skrbi draginja

Nato pred vsakim velikim letnim srečanjem – letošnje ta teden poteka v Madridu – objavi izsledke tradicionalne ankete o razpoloženju javnosti v državah članicah zavezništva. Letošnja anketa je bila še posebej težko pričakovana, saj so jo v 32 državah članicah opravili aprila in maja, torej že v času Putinovega napada na Ukrajino. Njeni izsledki pa so – predvsem, če pogledamo Slovenijo – presenetljivi.

Pri odgovorih na vprašanje, ali bi morala vaša država za orožje nameniti več denarja, je bila Slovenija lani na 20. mestu med trideseterico. Lani je 33 odstotkov vprašanih nasprotovalo nakupom orožja, 23 odstotkov pa jih je nakupe podpiralo. Letos je kljub vojni v Ukrajini odstotek tistih, ki nasprotujejo nakupom orožja, še vedno 33, delež zagovornikov nakupa pa se je celo zmanjšal za eno odstotno točko. Še več, iz ankete je mogoče razbrati, da se je delež podpornikov Nata v Sloveniji v zadnjem letu med opredeljenimi zmanjšal z 71 odstotkov na 67.

Kako to razumeti? Obramboslovka Maja Garb s Fakultete za družbene vede, ki se ukvarja tudi z analizami javnega mnenja na področju obrambe, pravi, da so izsledki presenetljivi. »Presenetljivo je, da dejansko v javnem mnenju ni opaziti bistvenih sprememb glede na lani. Poleg Slovenije je zanimiva Slovaška – kaže, da ni preveč privržena Natu kljub soseščini Ukrajine.« Med vsemi podatki Garbovo še najbolj preseneča razmeroma majhen delež pozitivnih odgovorov na vprašanje glede kolektivne obrambe, torej na vprašanje, ali bi domača država ob napadu morala braniti drugo državo članico.

»Ker kljub zavedanju, da varnostne zadeve javnosti že dolgo ne zanimajo oziroma želi biti večina ljudi čim dlje od vprašanj varnosti, bi vendarle pričakovala, da se tega osnovnega postulata zavezništva – da je napad na eno članico napad na vse – ljudje zavedajo,« pojasnjuje Maja Garb. V javnosti držav članic Nata je tako po njenem mnenju vse po starem – na splošno sicer izsledki raziskave za Nato niso slabi, večinsko ljudje zavezništvo podpirajo, a bolj kot vojna jih verjetno skrbijo posredne posledice, kot sta energetska kriza in postcovidna gospodarska kriza. »S to vojno je v očeh javnosti očitno tako kot s celotnim Natom in drugimi varnostnimi zadevami: sprejemamo jo, ampak se s tem ne želimo ukvarjati oziroma nas ne zanima,« končuje obramboslovka.

Pri odgovorih na vprašanja o vojni v Ukrajini Slovenija izstopa tudi pri vprašanju »Ali zaupate medijem v svoji državi, da o napadu na Ukrajino poročajo resnično?«. Le 37 odstotkov vprašanih v Sloveniji v tem pogledu zaupa medijem, kar 60 odstotkov pa jim niti malo ali sploh ne zaupa. Na drugem koncu lestvice je delež ljudi, ki o teh vprašanjih medijem ne zaupajo (recimo na Islandiji, Norveškem, Danskem ali Portugalskem), le okoli 15 odstotkov.