Film tedna: Sončni zaton

Eksistencialno popotovanje pod žgočim mehiškim soncem

V Kinodvoru je od 1. julija na ogled film Sončni zaton, ki ga je režral Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom. V filmu spremljamo Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem.

Neil in Alice Bennett sta člana premožne družine, ki z mladima Colinom in Alexo dopustujeta v Acapulcu. Lenobne počitnice prekine nujen klic, zaradi katerega se morajo nemudoma odpraviti domov. Ko prispejo na letališče, jim Neil pove, da je pozabil potni list in da bo ujel naslednji let …

"Ni naključje, da se film dogaja v Acapulcu. Pretresen sem, ko vidim, kako se je mesto, kjer sem kot otrok preživljal počitnice, spremenilo v žarišče nasilja. Sončni zaton je nastal iz potrebe, da raziščem kraj, ki se zdi vse bolj oddaljen in tuj. To raziskovanje različnih vidikov Acapulca je tudi značajska študija in analiza družinske dinamike. Sonce ima ključno vlogo; vedno udari agresivno in neposredno. Podoba mora nujno odražati dvoje: čustveno stanje likov in nasilje, ki vlada v njihovi okolici," pravi režiser.

"Sončni zaton, ki se mu nikamor ne mudi in ki ga je posnel mehiški režiser Michel Franco, avtor Novega reda, perfektne študije razrednega maščevanja (bolj distopične svatbe zlepa ne boste videli), je puzzle, v katerem videz res vara. Ko Alice izve, da je z njuno mamo zelo slabo, se odpeljejo proti letališču, a že med potjo tja izvejo, da je mama umrla. Neil se na letališču pretvarja, da je potni list pozabil v hotelu – prišel bo za njimi, z naslednjim letom, pravi. A se zlaže. Vrne se v Acapulco, najame hotelsko luknjo, potem pa poseda v plastičnih stolih, srka pivo in sonce ter prazno, brezizrazno, nerimano, zombijsko strmi predse, objema Berenice, mlado prodajalko, in nemo gleda nenadne, šokantne, morilske obračune med lokalnimi kriminalci. Včasih dvigne telefon, včasih ne. Dnevi minevajo. Na materin pogreb očitno noče. Znakov žalovanja ne kaže. V glavnem molči. Ni mu več do denarja, družine, doma in kariere. In ni mu več do identitete. Počasi se odklaplja. Izginja. Zahaja," je v Mladini zapisal Marcel Štefančič, jr. 

Michel Franco se je rodil leta 1979 v Ciudadu de Mexicu. Med njegove filme sodijo: Chronic (nagrada za najboljši scenarij v Cannesu leta 2015), Las hijas de abril (nagrada žirije v sklopu Posebni pogled v Cannesu leta 2017), Después de Lucía (zmagovalec sklopa Posebni pogled v Cannesu leta 2012) in Nuevo orden (velika nagrada žirije v Benetkah leta 2020). Njegov zadnji celovečerec Sončni zaton je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah.

1heqYdq41QY