Učinek domin

Če to poletje načrtujete potovanje z letalom, obstaja velika verjetnost, da vam bodo polet v zadnjem trenutku odpovedali: na letališčih po vsem svetu, še posebej v Evropi, je zavladal kaos. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta se gnetejo na hodnikih prepolnih terminalov, kjer po tleh spijo nesrečneži, ki čakajo na prestavljeni polet, ob njih pa se nabirajo gore prtljage. Letališki delavci, stevardese in piloti stavkajo po vsej Evropi, zaslone z napovedmi poletov krasijo rdeči napisi cancelled (odpovedano), letalske združbe potnikom tik pred zdajci pošiljajo brezsrčna sporočila o odpovedih poletov, službe za pomoč uporabnikom pa so tako preobremenjene, da potnikom sploh ne zmorejo zares pomagati: telefonske linije klicnih centrov letališč in letalskih družb so ves čas tako zasedene, da potniki na odziv čakajo po več ur, pogosto brez uspeha. Na letališčih pod neprizanesljivim poletnim soncem kipita razgreta asfalt in zrak, potnikom vre kri.

Kaj je pravzaprav povzročilo razpad sistema? Težava je seveda večplastna – med drugim na krizo letalske industrije vplivajo vojna v Ukrajini in zaprtje njenega zračnega prostora, vnovični porast okužb s koronavirusom, vrtoglave cene goriva, številne stavke preobremenjenih in premalo plačanih letaliških uslužbencev, brexit in še marsikaj – a težava izhaja predvsem iz pomanjkanja delovne sile, ki je posledica pandemije koronavirusne bolezni. Letalski promet je bil med pandemijo skorajda popolnoma ohromljen, zato so letalske družbe in letališča v tem času odpustili ogromno zaposlenih. Forbes je pred dobrim letom poročal, da je med pandemijo brez službe ostalo skoraj pol milijona letaliških in letalskih uslužbencev.

Letalska infrastruktura tako ni bila pripravljena na ponovni zagon prometa: zdaj, ko se svet spet vrti, želijo potovati tako rekoč vsi, ki so bili dobri dve leti priklenjeni na domača tla, letališča pa v obdobju zgodnje postpandemične rehabilitacije preprosto nimajo zadostne zmogljivosti za odziv na takšno potovalno mrzlico. Kot so pojasnili pri podjetju Fraport Slovenija, je »zmanjšanje povpraševanja med pandemijo letalske družbe prisililo v zmanjševanje obsega flote in posadk. Zdaj, ko povpraševanje okreva, se prevozniki spoprijemajo s težavami pri ponovnem zagotavljanju zadostnega števila letal in osebja.« Opozarjajo tudi, da se »razmere poslabšujejo, saj vstopamo v poletni vrhunec z velikim zaostankom povpraševanja, ustrezno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem pa še ni vzpostavljeno«.

Po podatkih analitičnega podjetja RadarBox je bilo prejšnji mesec iz Velike Britanije, Italije, Nemčije, Španije in Francije odpovedanih skoraj osem tisoč odhodnih poletov – trikrat več kot v letu pred začetkom pandemije.

Kaos doživljajo letališča po vsem svetu, razlogi za razpad sistema v posameznih krajih pa se med seboj precej razlikujejo.  Združene države Amerike se spoprijemajo s pomanjkanjem pilotov, v številnih azijskih državah je težava predvsem v strogih omejitvah, povezanih s preprečevanjem širjenja koronavirusa. Daleč najslabše jo je odnesla Evropa: po podatkih analitičnega podjetja RadarBox je bilo prejšnji mesec, na začetku turistične sezone, iz Velike Britanije, Italije, Nemčije, Španije in Francije odpovedanih skoraj osem tisoč odhodnih poletov – trikrat več kot v letu pred začetkom pandemije. Kakor so zapisali pri Bloombergu, ki Evropo označuje za »epicenter potovalnega kaosa«, so tudi »rutinska potovanja postala odisejada«.

Ljubljansko letališče, ki ga upravlja podjetje Fraport, sicer ni tako obremenjeno kot nekatera velika evropska letališča, predvsem zato, ker se slovenski potniki na letala večidel vkrcavajo na bližnjih aerodromih v tujini, najpogosteje v Benetkah in Zagrebu. Od začetka aprila do konca junija je bila na ljubljanskem letališču (manj kot 24 ur pred izvedbo) odpovedana le peščica poletov: 14 od 1200 opravljenih. Pia Gorjanc, Fraportova strokovna sodelavka za komuniciranje, pravi, da so na ljubljanskem letališču »že konec lanskega leta začeli zaposlovati, da smo se pripravili na poletno sezono, in uspelo nam je zaposliti vse potrebne kadre, predvsem v operativi«, vseeno pa opozarja, da bodo »kljub temu prihajajoči meseci, ko bo pripotovala skoraj polovica vseh pričakovanih potnikov, za nas zagotovo izziv«, in dodaja, da pri Fraportu predvidevajo, »da bodo odpovedi in zamude to poletje del našega vsakdanjika, saj imajo odpovedi in zamude v tujini učinek domin«.

Učinek domin je drugod po Evropi že na delu. Že zgolj Lufthansa, največja nemška letalska družba, je za julij in avgust odpovedala več kot tri tisoč poletov. Nemška letališča so tako podhranjena, kar zadeva osebje, da nameravajo začasno zaposliti več tisoč letaliških delavcev – večino jih mislijo uvoziti iz Turčije. Za potencialne turške gastarbajterje je to izjemno privlačno, saj jim nemška letališča ponujajo boljše plače, strokovnjaki pa opozarjajo, da si turški turizem – ki je že tako močno prizadet zaradi vojne v Ukrajini – ne more privoščiti množične izgube letališke delovne sile.

Izjemno burno je tudi na britanskih letališčih. Letalska družba British Airways – ki je v času pandemije na dan izgubljala do 20 milijonov britanskih funtov – je za to poletje odpovedala že dobrih tisoč poletov z največjih londonskih letališč Gatwick in Heathrow. Na slednjem, najbolj obiskanem letališču v Veliki Britaniji, naj bi bil položaj zares obupen: kot poroča The Guardian, tam vladata »absolutna zmešnjava in popoln kaos«, na letališču pa naj bi se vztrajno nabirale »gore prtljage«. Predstavnik podjetja British Airways pravi, da »celotna letalska industrija doživlja najzahtevnejše obdobje v svoji zgodovini«.

EasyJet, švicarski ponudnik nizkocenovnih poletov – ki je na britanskem trgu največji tekmec podjetju British Airways –, je v krizi, iz katere se bo zelo težko izmotal: prejšnji mesec je odpovedal okoli deset tisoč poletnih poletov, ogorčeni potniki pa opozarjajo, da je njegova služba za pomoč uporabnikom tako rekoč neodzivna. Izvršni direktor podjetja Peter Bellew je konec prejšnjega tedna odstopil s položaja in se, kot pravi, odpravil »iskat druge poslovne priložnosti«. Njegovemu nasledniku Davidu Morganu ni kaj zavidati: easyJet se bo prihodnje tedne ubadal z velikimi težavami, ker zaposleni v Španiji napovedujejo šestdnevno stavko zaradi prenizkih plač – njihova osnovna plača namreč znaša le 950 evrov. Stavke napovedujejo tudi španski uslužbenci razvpitega irskega ponudnika nizkocenovnih poletov Ryanaira: julija naj bi stavkali kar 12 dni.

Izvršni direktor podjetja Ryanair napoveduje, da bo kriza letalske industrije trajala še vsaj pet let. Predstavnik letalske družbe British Airways pravi, da »celotna letalska industrija doživlja najzahtevnejše obdobje v svoji zgodovini«.

To pa še zdaleč ni edina stavka delavcev letalskih družb in letališč, ki dodatno poglablja krizo, v kateri se je znašla letalska industrija: konec junija so tri dni stavkali uslužbenci belgijske letalske družbe Brussels Airlines, v istem času pa so stavkali tudi italijanski piloti in stevardese, zaposleni pri podjetjih, kot so MaltAir, easyJet, CrewLink in Ryanair. Zahtevali so »sprejemljive pogodbene dogovore« in »plače, usklajene z minimalnimi nacionalnimi standardi«. V Franciji so konec tedna stavkali piloti letalske družbe Air France, to pa je na glavnem pariškem letališču Charlesa de Gaulla tisti dan povzročilo nevzdržno gnečo in odpoved 20 odstotkov poletov. Skandinavski sindikati načrtujejo stavko, v kateri bo sodelovalo skoraj tisoč pilotov, zaradi česar naj bi na letališčih na Švedskem, Norveškem in Danskem na dan obtičalo kar 30 tisoč potnikov. »Moramo spati, nihče od nas ni spal že zelo dolgo,« je povedala Marianne Hernaes, glavna pogajalka sindikata uslužbencev letalske družbe Scandinavian Airlines – SAS.

Čeprav nekateri optimisti napovedujejo, da se bo kaos polegel s koncem poletne turistične sezone, Lufthansini predstavniki pravijo, da se razmere ne bodo uredile vsaj do konca leta. Michael O’Leary, izvršni direktor podjetja Ryanair, je še bolj črnogled: napoveduje, da bo kriza letalske industrije trajala še vsaj pet let. Na zmanjšanje zanimanja za potovanje z letalom bodo vsekakor vplivale tudi rekordne cene letalskih vozovnic, ki vztrajno rastejo zaradi ogromnega zanimanja potnikov, vrtoglavih cen goriva in inflacije. Kot poročajo pri Bloombergu, so cene nekaterih vozovnic, denimo poletnih poletov iz New Yorka v Pariz, že zdaj trikrat višje kot pred tremi leti. O’Leary je za časnik The Financial Times povedal, da bodo cene še naprej vztrajno rasle že zgolj zato, ker so postale preprosto preveč ugodne. Sicer je nekoliko nenavadno, celo licemersko, da to izreče pionir nizkocenovnega letalskega prometa v Evropi, a njegova trditev se zdi upravičena. Konec koncev nas je pred pandemijo, če smo vozovnice kupili ob pravem času, polet v London lahko stal manj kot vlak do Zagreba.