Druga slovenska državljanska vojna

Gotovo se spomnite, kako je Janez Janša čestital Donaldu Trumpu za ponovno izvolitev. Jasno, zmotil se je. Vsi so se norčevali iz njegovega tvita. Še toliko bolj, ker je sam deloval tako resno. Smrtno resno. Kar pa naj vas nikar ne zavede: res je bilo smrtno resno. Janša je v Trumpu videl zmagovalca volitev. A tudi Trump je bil prepričan, da je zmagovalec volitev. Da bi jih ja zanesljivo dobil in da ne bi bilo kakih presenečenj, je vrhovno sodišče zapolnil s tremi ekstremno konservativnimi sodniki. Ni kaj, to je lepa, ugledna, dobro plačana, dosmrtna služba. In Trump, vedno trgovec, kralj tistega quid pro quo, je računal, da bodo razumeli, da jim je zrihtal krasne službe, in da mu bodo uslugo vrnili, da bodo torej volilni izid, če bo zanj neugoden, preprosto razveljavili, češ da je šlo za volilno krajo.

A tudi Janša je bil zase prepričan, da bo zmagovalec volitev. Da bi jih ja zanesljivo dobil in da ne bi bilo kakih presenečenj, je nacionalko napolnil s svojimi kadri, ki naj bi odstranili vse motnje in vse ovire – tako kot je Trump prevzel vrhovno sodišče, je Janša prevzel nacionalko. Hotela sta zmagati. Na vsak način. Poraz ni prišel v poštev. Kot da gre za življenje ali smrt.

Oba sta izgubila, toda oba sta še vedno prepričana, da sta zmagala. Trump je po porazu vztrajal, da so mu volitve ukradli, ter od vrhovnega sodišča in drugih sodišč terjal razveljavitev volilnega izida. Njegovi privrženci, z vsemi ekstremističnimi neofašističnimi falangami vred, so 6. januarja 2021 celo napadli in zavzeli Kapitol. In zdaj, ko v kongresu poteka preiskava o tem – na videz spontanem, »ljudskem« – poskusu državnega udara, kaže, da je Trump očitno vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo (šef njegovega

kabineta Mark Meadows je govoril, da se »stvari lahko končajo zelo, zelo slabo«), da je to spodbujal, podžigal, in kolikor se je le dalo, tudi orkestriral, da je od agenta tajne službe terjal, naj ga odpelje v Kapitol, a ga je ta zavrnil (Trump je potem agenta fizično napadel, divje zgrabil volan in hotel predsedniško limuzino kar sam na silo odpeljati proti obleganemu, zavzetemu, krvavemu Kapitolu, pri tem pa vpil: »Jaz sem jebeni predsednik, odpelji me h Kapitolu!«), da je zahteval, da oboroženo pučistično drhal spustijo v Kapitol (»Vseeno mi je, če so oboroženi, saj niso prišli zato, da bi streljali name«), da je hotel vsem, ki so vdrli v Kapitol, obljubiti pomilostitev (a mu je svetovalec Bele hiše rekel, da to »ne bi bila ravno dobra zamisel«) in da je Rudy Giuliani, Trumpov odvetnik, evforično vzkliknil: »Gremo v Kapitol. To bo veličastno. Tudi predsednik bo tam – in izgledal bo mogočno!«

Ženska je otrok, nikoli ne dozori, politika ni zanjo – zato potrebuje voditelja, »pravega« moškega, ki jo bo postavil na njeno mesto in ji iz glave izbil neumnosti.

Tistega »veličastnega« 6. januarja je bilo vse videti tako, kot da bi Trump – vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil – zapovedal: Ni umika! Od svojih kadrov je terjal, naj ostanejo tam, kjer so – naj torej ne odstopajo in se umikajo. Ubogajo naj povelja. Le vprašanje časa je, kdaj bodo volilni izid razveljavili in Trumpa inavgurirali za predsednika. Še malo vzdržite! Šteje vsak mesec, vsak teden, vsak dan! Trump je bolj kot zarotnik izgledal kot vodja sekte.

Nekaj takega zdaj počne Janša, prav tako še vedno prepričan, da je zmagal in da se bo zdaj zdaj ponovno vrnil na oblast. Kot pravi Primož Cirman (Necenzurirano): »Bilo je nekaj dni po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je Janez Janša k sebi sklical več direktorjev in nadzornikov državnih podjetij iz kroga SDS. ‘Ni umika!’ je bilo po informacijah dobro obveščenih ključno sporočilo sestanka. Vsi kadri, ki jih je v zadnjih dveh letih imenovala SDS, so dobili jasen ukaz, da se morajo za položaje boriti do zadnjega. Da sporazumni odstopi ne pridejo v poštev. Da šteje vsak mesec, teden ali dan.« Blaž Petkovič, Miha Raičevič in Luka Mlakar (Večer) pa pravijo: »Več med seboj nepovezanih virov nam je povedalo, da se v SDS nikakor niso sprijaznili z volilnim porazom, da so zaradi tega užaljeni in agresivni ter da iščejo zunanje krivce za lastne napake. ‘Vsi se obnašajo, kot da so zmagovalci in da bodo v pol leta, morda v enem letu spet prišli na oblast, saj da se bo trenutna koalicija sesula. So kot sekta, ki je zbrana okoli kulta – Janeza Janše.’«

Ne, tudi Trump in njegovi privrženci se nikakor niso sprijaznili z volilnim porazom, užaljeni so in agresivni, obnašajo se, kot da so zmagovalci. Janševa SDS nove, Golobove vlade noče spustiti na oblast – njeno delo in sestavo ministrske ekipe skuša na vsak način blokirati. Napoveduje celo referendume. O tem in onem – in na koncu verjetno o vsem. Zakaj? Ker lahko. To je njena politika, njen modus operandi. (A bo veselo, ko bodo Nika Kovač, Inštitut 8. marec in civilna družba na volišča pripeljali svojo vojsko.) Ko je Janševa SDS vodila vlado in počela vse tiste nore, represivne, ošabne reči, smo se spraševali: zakaj to počne? A vprašanje je bilo le retorično, saj je bil odgovor vnaprej znan: Janševa vlada vse to počne zato, ker lahko! Ni več na oblasti, toda to še vedno počne. To je tudi njeno veliko, tako rekoč svetopisemsko maščevanje za volilni poraz.

Maščevanje za volilni poraz

Če hočete videti, kako bi se utegnila slovenska svetopisemska desnica maščevati Sloveniji za Janšev in svoj poraz, morate pogledati le, kako se skuša ameriška svetopisemska desnica maščevati Ameriki za Trumpov in svoj poraz. Kot veste, je vrhovno sodišče nedavno s sodbo v primeru Dobbs v. Jackson Women’s Health Organization prepovedalo splav (no, odločitev o tem je prepustilo zveznim državam, te pa ga lahko zdaj mirno prepovejo). S tem je kakopak naredilo uslugo desnici (tisti svetopisemski še posebej), ki je desetletja čakala na ta »veseli« trenutek (vse tja od leta 1973, ko je vrhovno sodišče s sodbo v primeru Roe v. Wade legaliziralo splav), obenem pa se je s tem maščevalo vsem tistim, ki so glasovali proti Trumpu, potemtakem vsem tistim, ki so prispevali k njegovemu porazu. Hej, tisti, ki so proti Trumpu, so praviloma za splav! Hotelo je udariti in prizadeti liberalce, progresivce, levičarje – naj trpijo, jočejo, bentijo, cvilijo! Vrhovno sodišče, ki je nekoč – Dred Scott v. Sandford (1857) – slavilo sužnjelastništvo in črnce razglašalo za »bitja nižjega reda« (»tako zelo inferiorna, da nimajo pravic, ki bi jih belec moral spoštovati«), se je obnašalo kot šovinistični, mizoginistični, antifeministični trol. Še huje: ker ni moglo razveljaviti volilnega izida, saj bi bilo to preprosto prehudo in preveč pučistično (konec Amerike, kot jo poznamo), je razveljavilo sodbo Roe v. Wade. S tem je razveljavilo liberalno, progresivno Ameriko – tisto Ameriko, ki je glasovala proti Trumpu. Maščevanje! V vrhovnem sodišču ima večino trda desnica – šest izmed devetih vrhovnih sodnikov je konservativnih, prorepublikanskih, svetopisemskih. Tri je imenoval Trump (nekoč je bil pro-choice, a izvolili so ga nasprotniki splava), s čimer je vrhovnemu sodišču omogočil, da je izpolnilo dolgoletni sen desnice. Ah, vizionar: za svoj volilni poraz – za volilno »krajo« – se je že kar vnaprej maščeval, ko je imenoval tri zelo konservativne, svetopisemske sodnike, Neila Gorsucha, Bretta Kavanaugha in Amy Coney Barrett. Zdaj, po volilnem porazu, jih je le sprožil: Maščujte me! In so ga maščevali.

Trump ni puščal nobenega dvoma, da je rešil Ameriko: »Današnja odločitev, ki pomeni največjo zmago življenja v zadnjem času, je bila mogoča le zato, ker sem naredil vse, kar sem obljubil, in ker sem na vrhovno sodišče Združenih držav Amerike imenoval tri zelo cenjene ustavnike ter potem tudi dosegel njihovo potrditev.« Kar je bilo tako, kot bi hotel reči: prepoved splava je moje maščevanje! In ko je rekel, da je »Bog sprejel odločitev o prepovedi splava,« je bilo tako, kot bi hotel reči: prepoved splava je božje maščevanje! Prepoved splava je maščevanje svetopisemskega Boga – krutega, jeznega, srditega, brutalnega, res maščevalnega!

Trumpova dementna logika, da se je z imenovanjem treh konservativnih vrhovnih sodnikov vnaprej maščeval za volilno krajo, spominja na logiko slovenske desnice, ki trdi, da so Nemci okupirali Slovenijo, da bi preprečili povojne poboje. Trumpova opazka, da »radikalna levica dela vse, kar je v njeni moči, da bi uničila našo domovino,« spominja na retoriko slovenske desnice, ki neprestano straši z »radikalno levico« ter jo razglaša za uničevalko domovine. Trumpovo zagotavljanje, da je z imenovanjem svetih treh kraljev rešil Ameriko in da se ne bo »nehal boriti za veliko ljudstvo naše nacije«, pa spominja na zagotavljanje slovenske desnice, da lahko Slovenijo vodi in reši le Janša.

Kaj hoče Janša, vemo: zgraditi hoče svojo verzijo Slovenije, alias »drugo republiko«, alias »Noriško kraljestvo«. Slovenijo hoče predelati po svoji podobi. In glej, tudi ameriška desnica – trumpovska, svetopisemska, teokratska, res konservativna – hoče natanko to: Ameriko hoče predelati po svoji podobi. Zgraditi hoče svojo verzijo Amerike, svoje »Noriško kraljestvo«, ameriško »drugo republiko«, ki bo itak – vsaj v skladu z njihovo lunatično, apokaliptično, kataklizmično, konspirološko mitologijo – neizbežni produkt druge državljanske vojne.

Prepoved splava je kakopak integralni del te »nove«, že kar distopične Amerike, ameriške druge republike. In da ne bo kakega nesporazuma: republikanci hočejo splav – to »ekstremnost« – prepovedati v vsej Ameriki, ne le v tistih zveznih državah, ki jih sami kontrolirajo. In to totalno prepovedati, češ »življenje se začne s spočetjem« (posilstvo in incest bi, domnevam, veljala za »brezmadežno spočetje«). Če novembra na kongresnih volitvah spet dobijo večino v predstavniškem domu (in povsem mogoče je, da jo bodo – glede na Bidnovo nepriljubljenost in visoko inflacijo – dobili), bi lahko to tudi res storili.

Njihova svetopisemska volilna baza to pričakuje in terja, pravi Ed Kilgore (New York Magazine). Kulturna vojna je neizbežna. Nekdanji podpredsednik Mike Pence že veselo tvita, da bi bilo treba »svetost življenja« uzakoniti v vsaki zvezni državi. Temu pravijo boj za svobodo. To so kakopak pripravljeni storiti za vsako ceno, magari na silo – a že sam splav je vrhovno sodišče prepovedalo s posiljeno argumentacijo. Češ: splav ne more biti dovoljen, ker ga ameriška ustava ne omenja.

Po tej logiki, pravi Ian Millhiser (Vox), lahko vrhovno sodišče zdaj prepove tudi zakonske zveze istospolno usmerjenih – ker jih ameriška ustava ne omenja. Po tej logiki lahko prepove tudi pravico, da si sam izbiraš spolne partnerje – ker te pravice ustava ne omenja. In ja, po tej logiki lahko prepove kontracepcijo – ker je ameriška ustava ne omenja. Zakaj ne? Republikanska svetopisemska volilna baza ima kontracepcijo za splav. Mnogi se bojijo, da bo vrhovno sodišče storilo natanko to – kar bo Ameriko teokratiziralo. In gileadiziralo. Ja, fašiziralo.

Republikanci so prepričani, da lahko s to topiko dobijo jesenske volitve. To očitno verjame tudi Janša. Zato pričakujte imitiranje republikanske politike.

A ta argumentacija ni le posiljena – ta argumentacija je posilstvo: vrhovno sodišče je leta 1944 – Korematsu v. United States – odločilo, da lahko Američane japonskega rodu zaprejo v koncentracijska taborišča, pa ameriška ustava te možnosti ne omenja.

Velika regresija

Sredi junija, ko je bilo že jasno, da bo vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Roe v. Wade in zveznim državam omogočilo prepoved splava (in ko smo se tu, v Sloveniji, spraševali, kaj se dogaja z načelom spolne enakopravnosti), so v Houstonu priredili bienalno konvencijo teksaške republikanske stranke, na kateri so Joeja Bidna razglasili za nelegitimnega predsednika in sprejeli platformo, ki povsem eksplicitno pokaže, kaj hoče ameriška desnica – in kakšno Ameriko hoče. Tu se lepo in nazorno – ja, grafično in brutalno, že kar grizlijevsko natančno – vidi, v kaj hoče desnica spremeniti Ameriko, obenem pa se lepo in nazorno vidi še nekaj – kako zelo se je republikanska stranka radikalizirala in ekstremizirala. Njen notranji mrak je srhljiv.

Teksaški republikanci, ki vedno intonirajo ameriško desnico in republikansko stranko in ki so že lani sprejeli skrajno regresivno zakonodajo (v javnih šolah so omejili oziroma praktično prepovedali poučevanje »kritične teorije rase«, civilnim osebam so omogočili, da tožijo ginekologe, ki opravljajo splave), imajo kopico res mračnih, sprevrženih, neandertalskih predlogov in zahtev: vse davke – zemljiški davek, davek na nepremičnine, zvezno dohodnino, franšizni davek ipd. – je treba ukiniti, nihče ne sme podjetjem določati višine minimalne plače (plačajo, kolikor hočejo), bolniški dopust ne more biti pravica, pri oboroževanju ljudstva ne sme biti nobenih prepovedi ali omejitev (vsak lahko ima v lasti in nosi orožje, tudi učitelji v šolah), ukiniti je treba zvezno agencijo za varovanje okolja (ogljikov dioksid tudi ne sme več veljati za onesnaževalca okolja), davčni urad, številna ministrstva (za energetiko, izobraževanje, stanovanjsko politiko, trgovino, zdravje, delo, transport), urad za boj proti nezakoniti trgovini z alkoholom, tobakom, strelnim orožjem in eksplozivi, upravo za hrano in zdravila, centre za nadzor in preprečevanje bolezni, nacionalno upravo za delovno zakonodajo in podobno. Vse tisto, kar slavi sodobna liberalna država ( ja, vse tisto, kar slavijo demokrati, liberalci, progresivci in »radikalna levica«, oh, in »kulturni marksisti«, ki so glasovali proti Trumpu), bi preprosto odpravili, demontirali, uničili, izbrisali. Po hitrem postopku. Takoj. Čez noč. Zdaj. Brez milosti. Brez inhibicij. Brez slabe vesti.

A to še zdaleč ni vse. Niti približno. Kot rečeno: liberalce in »radikalno levico« – te svinje, ki so glasovale proti Trumpu – so udarili in prizadeli s tem, ko so prepovedali splav. S čim bi jih še lahko tako učinkovito zadeli in prizadeli? Točno, z legaliziranjem in legitimiranjem diskriminacije članov skupnosti LGBTQ+, kajti »homoseksualnost je abnormalna življenjska odločitev« (Biblija pravi, da je homoseksualnost »gnusoba«, je njihov refren). Toda to je šele začetek, pravi Nathan J. Robinson (Current Affairs): trumpovska, republikanska, svetopisemska desnica nasprotuje vsem poskusom uveljavljanja transspolne identitete, medicinsko oskrbo, ki upošteva transspolno identiteto pacientov, mlajših od 21 let, bi prepovedala, priznava le biološka spola (druge spolne identifikacije v uradnih dokumentih je treba prepovedati), terja nepriznavanje zakonskih zvez istospolno usmerjenih, sklenjenih v zveznih državah, v katerih so te zveze legalizirane, in zahteva razveljavitev vseh zakonov, ki sankcionirajo zločine iz sovraštva, ter razveljavitev legendarnega, prelomnega zakona o volilni pravici (Voting Rights Act), ki je leta 1965 opolnomočil nebelske volivce.

Ne, tudi to še ni vse. Teksaški republikanci hočejo diskutiranje o spolnosti in spolni identiteti izključiti iz vseh izobraževalnih procesov – učitelj ali učiteljica ne bi smela več povedati, kako nastane otrok (to bi bilo nezakonito), šole pa bi morale poučevati predvsem o uspehih kapitalizma in ameriške »izjemnosti«, »človeškosti predrojenega otroka« ter »doslednih neuspehih socializma in komunizma«. Dalje, vseh begunskih taborišč se je treba znebiti, ilegalne priseljence je treba razglasiti za »napadalce«, vojska mora z njimi ravnati kot z »napadalci« (zavojevalci, agresorji), ameriškega državljanstva ne smejo dobiti pod nobenim pogojem, na meji z Mehiko je treba zgraditi zidove. In končno, Amerika mora takoj izstopiti iz Združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije.

Ergo: nobenih davkov več, nobene socialne države, nobenih javnih storitev. Zaposleni naj bodo prepuščeni na milost in nemilost delodajalcu. O vsem naj odločata trg in Biblija. Ali pa kar direktno – Bog. Kot pri prepovedi splava. Ali v Bibliji piše, da obstajajo transspolne osebe? Ne. Potem ne obstajajo! Beg pred progresivnostjo in inkluzivnostjo – regresija, tribalizacija, primitivizacija.

Strašna radikalizacija desnice

Tako radikalno in tako ekstremno hočejo republikanci spremeniti Ameriko. Tako fundamentalistično in tako teokratsko jo hočejo transformirati. Tako regresivno in tako gileadsko jo hočejo predelati. Tako države predelajo le vojne ali križarski pohodi – in desnica je liberalni Ameriki povsem očitno napovedala vojno. Drugo državljansko vojno, če hočete. Ali pa križarsko vojno.

Republikanci – božji sli na križarskem pohodu – ničesar več ne skrivajo. Ni umika! Ali kot pravi Robinson: »Vedeti morate, da bodo republikanci vse to res storili, če bodo le imeli priložnost.« Podobne ukrepe, zakone, odločbe in predpise pričakujejo tudi v drugih zveznih državah – od Alabame, Arizone, Arkansasa, Georgie, Idaha, Iowe, Južne Dakote, Južne Karoline, Kentuckyja, Louisiane, Michigana, Misisipija, Misurija in Ohia do Oklahome, Severne Dakote, Tennesseeja, Utaha, Zahodne Virginije, Wisconsina in Wyominga. Povsod tam, kjer so na oblasti republikanci.

Vrhovno sodišče jim itak zelo dobro izpolnjuje želje: nedavno je precej omejilo delovanje agencije za varovanje okolja in njeno reguliranje onesnaževanja z ogljikovim dioksidom, malo prej je zakon o volilni pravici tako relativiziralo, da je nebelcem – ki pretežno kakopak ne volijo republikancev – zategnilo volilno pravico, obenem pa je republikancem povsem antidemokratično omogočilo, da v zveznih državah, ki jih obvladujejo (recimo v Michiganu, Pensilvaniji in Wisconsinu, ki odločajo o predsedniških volitvah), volilna okrožja tako preoblikujejo, da bodo ostali še dolgo na oblasti in da črnci ne bodo imeli prevelike politične, volilne moči.

A sanje jim lepo izpolnjuje tudi tistih 226 (dosmrtnih) zveznih sodnikov, ki jih je imenoval Trump, opozarja Jay Michaelson (Rolling Stone): Ameriko iz dneva v dan, iz odločitve v odločitev, iz sodbe v sodbo kapljično spreminjajo in obračajo čedalje bolj na desno, ko sistematično reducirajo pravice nebelcem, priseljencem, ženskam, skupnosti LGBTQ+ in okolju. Konec je progresivnosti. »Republikanska stranka je zanihala krepko na desno,« pravi Robinson.

Tudi Janševa SDS je zanihala krepko na desno (ne, to ni več tista stara SDS, ki se je hotela – ja, pod Janševim vodstvom – včlaniti v Internacionalo, a jo je prehitela SD). Tudi Janševa SDS se hoče na vsak način polastiti sodišč (spomnite se le, kako je Janša zavlačeval z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in kopice državnih tožilcev, ker mu ni uspelo vsiliti svojih kandidatov). Tudi Janševa SDS bi povsem spremenila in predelala

Slovenijo – če bi le imela priložnost. In Janša tudi pri tej sli po radikalni spremembi in predelavi Slovenije uporablja republikansko retoriko »osvoboditve« in »boja za svobodo«. Zelo rad namreč poudarja, da bi bilo treba Slovenijo osvoboditi. Leta 2014 je na proslavi ob 25. obletnici Majniške deklaracije rekel: »Sedaj prihaja čas, da se Slovenija osvobodi.« In te »osvoboditve ne bo mogoče ustaviti ne z agresijo in ne z represijo«. Pet let kasneje je – v sloviti analizi stanja in razmer v Sloveniji – zapisal: »Osamosvojili smo se, osvoboditi pa se bo pač še treba.« In ko je leta 2020 vendarle ponovno prevzel oblast in začel agresivno, represivno osvobajati Slovenijo, je kmalu oznanil, da bi za dokončno osvoboditev Slovenije potreboval še en mandat. Živo si lahko predstavljamo, kaj bi počel, če bi ga dobil.

Ko republikanci žalostno in obenem jezno gledajo, kako splava za zdaj še ne morejo prepovedati čisto v vseh zveznih državah, temveč le v tistih, v katerih imajo sami večino, bi lahko rekli to, kar je Janša rekel leta 2016 ob 27-letnici SDS: »SDS je v sedanjem političnem prostoru v takšnem položaju, kot je bil del svobodne Francije po nacistični okupaciji na začetku 2. svetovne vojne – zgolj nekateri teritoriji v Severni Afriki so ostali svobodni, vse je izgledalo brezupno. Ampak nekaj let kasneje je bil Pariz osvobojen.«

Kako zelo slovensko skrajno desnico žrejo preveč neodvisne in politično previsoke ženske, pa itak kažejo žaljivi, seksistični, šovinistični, mačistični odzivi na Urško Klakočar Zupančič.

Vsekakor, tudi republikanci – čedalje bolj sfantazirani in sfanatizirani, čedalje bolj radikalizirani – neprestano ponavljajo, da je treba Ameriko »osvoboditi«. To je njihov refren. K njim pa se čedalje bolj intimno stiskajo militantni skrajni desničarji, ki postajajo njihovo oboroženo krilo, ki so pripravljeni Ameriko »osvoboditi« tudi na silo in ki podžigajo drugo ameriško državljansko vojno: jezni belski nacionalisti (prepričani, da so žrtve žensk, skupnosti LGBTQ+ in etničnih manjšin), graditelji belske etnodržave (prepričani, da se je državljanska vojna že začela), antikomunisti, patriotski stormtrooperji, ekstremni patrioti (ki hočejo »nazaj Ameriko«), neonacisti (ki trdijo, da je demokracija neozdravljiva in da je treba pospešiti rasno vojno, s katero bi uničili »judovske oligarhe in globalistične bankirje«, ki so krivi za »rasno premestitev belske rase«), slavilci Putina, Hitlerja, Mussolinija in javnih obešanj političnih nasprotnikov, teokrati (pastor in kandidat za kongresnika Mark Burns je napovedal javne usmrtitve staršev transspolnih otrok in učiteljev, ki simpatizirajo s skupnostjo LGBTQ+), lovci na »pedofile«, »sataniste«, »liberalne elite«, »globoko državo«, »radikalno levico« in »kulturne marksiste«, varuhi ustavnega reda pred »zvezno tiranijo«, vigilanti, uličarji, hipsterski konspirologi, samozvani »zahodni fašisti«, testosteronski esteti, rasisti (prepričani, da je konec civilizacije in da lahko Zahod reši le »enotna krščanska fronta«), qanonovci, alt-righterji, antisemiti (ki pravijo, da je treba na holokavst pogledati tudi z »druge« strani), homofobi (»vsi geji so pedofili, ki jih je treba ustreliti v tilnik«), rušilci parad ponosa, razgrajači, častilci množičnih morilcev (kot so Charles Manson, Dylann Roof in Timothy McVeigh), »pozabljeni ameriški igričarji«, trumpovski aktivisti (ki hočejo narediti Ameriko spet veliko), influencerji, inceli in samozvani »krščanski fašisti« (ki bi gejem vzeli vse pravice in ki trdijo, da je bil nacizem le odgovor na razmah homoseksualnosti).

Vsi ti skrajni desničarji pripadajo militantnim, ekstremnim, etnonacionalističnim organizacijam in milicam, kot so Proud Boys, Oath Keepers, Boogaloo Bois in Patriot Front. In v boju za svobodo so se že izkazali – 6. januarja 2021 so »osvobajali« Kapitol. Ameriko so hoteli »osvoboditi« na silo. Nasilno. Krvavo. Preprečiti so hoteli volilno »krajo«. Zlomiti so hoteli Trumpove sovražnike. Te skrajnodesničarske organizacije, ki jih za čuda ne prepovejo (se še spomnite, kakšen cirkus so zganjali zaradi »radikalizacije« ameriških muslimanov?), so simptom in resnica republikanske stranke, ki se tudi sama čedalje bolj radikalizira in ekstremizira.

Druga osvoboditev Slovenije

A glej, no, kako tipično – tudi slovenski skrajni desničarji, člani SDS in Janševi simpatizerji napovedujejo nasilno »osvoboditev« Slovenije. Neki gledalec je na Janševi televiziji Nova24 poklical v oddajo Kdo vam laže in pozval k uporabi sile: »Za boj, da dobimo nazaj Slovenijo. Tisti, ki imate orožje doma, ne ga predati policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili. Da se obračuna. Ker tukaj drugega ni. Sila zahteva silo.« Voditelj oddaje, sicer tudi direktor te televizije, je dodal: »Ja, jaz sem že pred časom rekel: Prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli. Bojim se, da bo to res, ker drugače – vidite, kaj delajo in nas bodo podjarmili in ni zastonj Cankar pisal, da smo hlapci, če bomo to dovolili.« Neki pomembni član SDS, sicer kandidat na aprilskih volitvah, pa je tvitnil: »Pred 31 leti smo se z orožjem uprli diktaturi in jo nadomestili z demokracijo. Če bo treba, bomo vajo ponovili!!!« In potem še: »Brez popuščanja Boris. Če bodo uvedli diktaturo (kaže, da si to močno želijo), se bomo uprli. Tudi z orožjem, če bo treba.«

Slovenijo je treba dobiti nazaj – oborožite se – na silo je treba odgovoriti s silo – ne bomo živeli kot hlapci – uprimo se tiraniji – brez popuščanja: to je retorika ameriške skrajne desnice, ki poziva k »boju za svobodo«, ki podžiga drugo državljansko vojno in ki prepleta homofobijo, transfobijo, etnonacionalizem, rasizem, šovinizem, mizoginijo in antifeminizem. Janšisti, ki pozivajo k nasilni »osvoboditvi« Slovenije, pozivajo k drugi slovenski državljanski vojni. Tako so jezni, ker so izgubili na volitvah, da hočejo kri.

To, česar janšisti in trumpovci ne morejo doseči po demokratični poti, skušajo doseči na silo. Z lansiranjem agresivne, histerične kulturne vojne. S podžiganjem druge državljanske vojne. Ni umika!

Da se skrajni desničarji, tudi neonacistični, stiskajo k Janševi SDS, ve vsak, ki je videl Valenčičev doku Koalicija sovraštva (spomnite se »fotografije neonacista, ki zavzeto posluša Janšev govor na domobranski proslavi v Rovtah,« je leta 2014 za Delo rekel Valenčič) ter spremljal medijske preiskave neonacistične druščine Blood and Honour in Nemčevo parlamentarno preiskavo o povezavah med Janšo in rumenimi jopiči in ki ni spregledal, da je Simonitijevo ministrstvo za kulturo podelilo status društva v javnem interesu Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, katerega predsednik je Hitlerja razglašal za heroja. A tipično, niti malo presenetljivo: Janševi SDS se je zdelo, da je to v slovenskem javnem interesu. Tako kot se je Trumpu zdelo, da so v javnem interesu Proud Boys, ki jih je pozval, naj se umaknejo, a naj bodo pripravljeni. Za boj.

To, da se je Janševi SDS zdelo, da je društvo, katerega predsednik slavi in časti Hitlerja, v slovenskem javnem interesu, pa vendarle ne preseneča: »Sean«, vodja »krščanskih fašistov«, je namreč lani na YouTube spustil video, v katerem je poudaril, da temeljne konservativne koncepte bolje kot sami konservativci predstavljajo fašisti. Ha.

Janša uporablja republikansko retoriko »osvoboditve« in »boja za svobodo«. Zelo rad namreč poudarja, da bi bilo treba Slovenijo osvoboditi.

V Ameriki so bili skrajnodesničarski pozivi k »osvoboditvi« ozaljšani z napadi na ženske, ki da so se preveč razmahnile in ki da ogrožajo tradicionalne hierarhije – ti napadi na ženske so se končali s prepovedjo splava, ultimativnim maščevanjem preveč neodvisnim, samostojnim, »deviantnim« ženskam. Napadi na ženske? Ja, tudi v Sloveniji so se začeli, Janša in skrajni desničarji pa napadajo predvsem politično najvišje rangirane ženske – ženske, ki ogrožajo »prave« moške in rušijo tradicionalne hierarhije. Janša je, ko je videl fotografijo Tanje Fajon, ki je stala zraven uglednih evropskih državnikov (hotela naj bi bila, da jo vidimo med njimi), »šaljivo« tvitnil: #MeTooPlease. S tem je »šaljivo« pokazal, kako zelo ga žrejo Tanja Fajon (kot zunanja ministrica), ženske, gibanje MeToo, feminizem in nove spolne hierarhije.

Kako zelo slovensko skrajno desnico žrejo preveč neodvisne in politično previsoke ženske, pa itak kažejo žaljivi, seksistični, šovinistični, mačistični, mizoginistični odzivi na Urško Klakočar Zupančič, prvo predsednico državnega zbora: »pravi« moški jo na portalu Nova24 razglašajo za »zeleno«, »nezrelo«, »neodraslo«, »otročjo«, »napaljeno«, »bolno«, »nestabilno«, »pritisnjeno«, »prbito«, »nenormalno«, očitajo ji, da se obnaša kot »predpubertetniške smrklje«, da je »stopila v prevelike čevlje«, da je »njen edini alibi njeno vaginovje«, da »izgleda, kot da se spolno vzburi, ko blebeče nepovezane neslanosti v kamero«, in da se »vidi, da so v njenem življenju vsi moški od očeta dalje bili pohlevne copate, kužki, ki jih je šetala« (»na dedca, ki bi jo spravil v red, ni nikoli naletela, takega tudi ne išče«), opozarjajo, »da nima absolutno nobene odgovornosti in pristojnosti do slovenskega naroda«, da bi jo bilo treba »zapreti na psihiatrijo« in da njeni pirsingi in tatuji »govorijo, da se infantilno-pubertetniške dobe vsaj v svoji glavi še ni znebila«.

Ženska je otrok, nikoli ne dozori, vedno mentalno zaostaja, politika ni zanjo – zato potrebuje voditelja, »pravega« moškega, ki jo bo postavil na njeno mesto in ji iz glave izbil neumnosti. Postati mora žena in mati. Možnosti izbire ne sme imeti. Logično: če hočemo imeti »normalne« ženske in »normalno« spolno hierarhijo, potem je treba splav prepovedati.

Protiženska retorika kar kliče ultimativno ponižanje in razvrednotenje žensk – prepoved splava.

Republikanci so prepričani, da lahko s to topiko dobijo jesenske volitve. To očitno verjame tudi Janša. Zato pričakujte imitiranje republikanske politike – militantno stopnjevanje sovraštva, aktiviranje skrajnodesničarskih satelitov, surogatov in trolov, eskalacijo kulturne vojne in podžiganje druge slovenske državljanske vojne.