Predsednica državnega zbora od poslancev zahteva osnovno spoštovanje

Neopravičena odsotnost

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je prejšnji teden z »nekonvencionalnim« vodenjem seje spet dvignila nekaj prahu. Na začetku se je odločila, da bo poleg poslancev, ki so neprisotnost vnaprej opravičili, naštela tudi poslance, ki niso bili v dvorani, vendar neprisotnosti niso opravičili. Iz opozicije so kmalu prileteli očitki, češ da predsednica nad poslanci izvaja mobing in da gre za poskus discipliniranja poslancev. Dolžni ji niso ostali niti nekateri poslanci iz koalicijskih vrst. Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik jo je recimo hitel podučiti, da predsednica državnega zbora ni nad poslanci, pač pa je samo prva med enakimi.

Kot so zapisali v kabinetu predsednice državnega zbora, je Urška Klakočar Zupančič s svojim dejanjem hotela doseči izražanje osnovnega spoštovanja do institucije in predvsem spoštovanja do volivcev. »Če se na začetku seje in tudi v nadaljevanju prekinje- ne seje naštevajo poslanci, ki so odsotnost opravičili, kar sicer določa poslovnik državnega zbora, ni nobenega razloga, da se ne bi navedli tudi poslanci, ki odsotnosti niso opravičili. To sicer res ni izrecno navedeno v poslovniku, ni pa prepovedano,« so zapisali v kabinetu.

Pri tem predsednica državnega zbora še poudarja, da razume, »da poslanci med sejo, ki lahko traja več ur, tudi 12 ur nepretrgoma, zapuščajo dvorano, ker imajo druge obveznosti«, vendar pa pričakuje, »da poslanke in poslanci pridejo na začetek plenarne seje, se z aktivacijo kartice za glasovanje ustrezno evidentirajo in tako izkažejo prisotnost na delovnem mestu«.

Kritike, ki so jih izrekli poslanci, so po njenem mnenju neutemeljene, saj poslanci »niso navedli razumnih razlogov, zakaj se ne bi opravičili oziroma zakaj ne bi predsedujoči na začetku seje navedel vseh odsotnih poslancev«. Iz kabineta so še odgovorili, da napovedi ravnanja predsednice poslanci očitno niso vzeli dovolj resno, saj ga je napovedala že dvakrat prej. »Dejstvo, da so nekateri poslanci, potem ko so slišali svoje ime po zvočniku, takoj pritekli na sejo in glasno protestirali, pa kaže, da so bili prisotni v prostorih državnega zbora, vendar se jim morda ni zdelo potrebno, da bi se za odsotnost na začetku prekinjene seje vsaj opravičili.«

Podatke o prisotnosti poslancev na sejah že dolgo spremlja spletno orodje Parlameter, ki so ga zasnovali v zavodu Danes je nov dan. Podatke o dejanski prisotnosti na sejah je sicer tako rekoč nemogoče zbirati, zato orodje prikazuje prisotnost na glasovanjih plenarnih sej državnega zbora, saj so to edini nedvoumni podatki, ki so na voljo. »Iz te perspektive moramo pohvaliti ravnanje predsednice državnega zbora, ki je prebrala seznam poslank in poslancev, na seji odsotnih brez opravičila. Seveda bi si želeli, da bi bili ti podatki objavljeni v strojno berljivi obliki in njihova objava ne bi bila odvisna od dejanj predsedujočih seji, je pa to seveda več kot nič,« razlaga Filip Dobranić iz zavoda Danes je nov dan. Pri tem še opomni, da je opravičena odsotnost poslancev definirana v 95. členu poslovnika državnega zbora in da ne gre zgolj za kaprico predsednice državnega zbora. »Tudi v občinah je stalna praksa, da predsedujoči seji mestnega ali občinskega sveta na začetku seje na glas in za zapisnik prebere seznam odsotnih.«

Glede na zadnje podatke Parlametra se glasovanj na plenarnih sejah državnega zbora – kot je že tradicija, kadar sedi v poslanskih klopeh – najredkeje udeležuje Janez Janša; doslej se je udeležil zgolj 21 odstotkov glasovanj.