Lepo je bilo na oblasti

Tik pred odhodom so si Janševi funkcionarji razdelili več kot 230 tisoč evrov posebnih nagrad za neizkoriščeni letni dopust

Letni dopust ni le pravica zaposlenih, ampak je tudi dolžnost. Tako kot zaposleni načeloma ne smejo delati več kot 40 ur na teden, morajo vsako leto tudi na oddih. V slovenski zakonodaji to področje ureja 164. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da je vsakršen dogovor med delodajalcem in delavcem, s katerim bi se ta odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljaven. Neveljaven je tudi vsak sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizkoriščeni letni dopust, piše v tem členu, ki pa mu sledi stavek »razen ob prenehanju delovnega razmerja«.

V nekaterih redkih in izjemnih primerih je torej mogoče namesto neizkoriščenega letnega dopusta zaposlenemu izplačati odškodnino. A to velja le za primere, ko zaposleni iz res objektivnih razlogov dopusta ni mogel izkoristiti. V slovenski pravni praksi je recimo to primer iz leta 2019. Šlo je za redno zaposlenega za nedoločen čas, ki se mu je pripetila poškodba ob delu, zaradi česar je bil dve leti v bolniški, nato pa je bil invalidsko upokojen. V tem primeru je delavec zahteval nadomestilo – odškodnino za neizkoriščeni dopust –, ki jo je po sodbi delovnega sodišča tudi dobil.

Sodišče je v tem primeru zapisalo, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizkoriščeni letni dopust, »če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja«. V tem primeru je zaposleni za 49 dni neizkoriščenega dopusta prejel 2549 evrov bruto odškodnine – upravičeno, saj ni mogel predvideti, da ne bo mogel pravočasno porabiti svojega dopusta. Omenjeni 164. člen je namenjen predvsem zaščiti zaposlenih. Torej delavcev. Je mogoče, da ta člen velja tudi za direktorje? V javnem sektorju so to recimo politično imenovani funkcionarji, torej ministri ali državni sekretarji. Je sploh mogoče reči, da funkcionarju, ki natančno ve, kdaj bo konec njegovega mandata, pripada odškodnina za neizkoriščeni letni dopust?

Doslej v Sloveniji še noben funkcionar te odškodnine ni zahteval niti dobil. Tudi v primerih, ko je vlada predčasno končala svoj mandat. Ko je pred dvema letoma tedanji premier Marjan Šarec čez noč sporočil, da odstopa s premierskega položaja, je to določilo usodo množice funkcionarjev. Ministri, državni sekretarji, vodje kabinetov in številni drugi svetovalci, katerih službe so bile vezane na mandate funkcionarjev, so v tistem trenutku vedeli, da jih čakata morda le še dve plači. Nihče iz tiste ekipe ni zahteval odškodnine za neizrabljeni dopust: »Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec in funkcionarji v njegovem kabinetu odškodnine za neizkoriščen letni dopust niso prejeli,« so nam recimo odgovorili iz kabineta predsednika vlade, kjer vodijo evidence tudi za vse prejšnje vlade. Dejansko so številni iz Šarčeve ekipe že v času, ko je vlada Marjana Šarca opravljala tekoče posle, izkoristili dopust.

Kot so nam povedali uslužbenci na enem od ministrstev, je šlo za usklajeno akcijo zbiranja prijav takoj po volitvah.

Funkcionarji, poslanci, ministri in državni sekretarji imajo veliko večje privilegije ob koncu mandata kot ostali zaposleni. Če ne morejo takoj najti nove službe, lahko zaprosijo za nadomestilo plače po prenehanju funkcije, ta znaša 80 odstotkov plače, ki so jo prejemali v času opravljanja funkcije. Nadomestilo plače lahko prejemajo leto dni. Šest ministrov vlade Janeza Janše in še več njenih državnih sekretarjev je to pravico tudi izkoristilo. To so Andrej Šircelj, Zdravko Počivalšek, Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik, Mark Boris Andrijanič in Marjan Dikaučič. »Nadomestilo bo nekdanji minister Zdravko Počivalšek prejemal najdlje do 27. avgusta 2022, nekdanja državna sekretarja Simon Zajc in Andrej Čuš pa najdlje do 1. septembra 2022,« odgovarjajo z gospodarskega ministrstva. Bivši finančni minister Andrej Šircelj bo nadomestilo prejemal v največjem možnem obsegu do junija prihodnje leto. In tako naprej.

A ob tem so bivši funkcionarji Janševe vlade – tudi vsi zgoraj omenjeni ministri – dobili še visoke odškodnine za neporabljen dopust. Člani Janševe vlade, ministri in državni sekretarji so si tik pred odhodom razdelili 230 tisoč evrov te posebne nagrade. Odškodnino je prejelo skupaj 50 funkcionarjev, državnih sekretarjev, vodij kabinetov in svetovalcev, kot je mogoče razbrati iz dokumentov ter odgovorov, ki smo jih prejeli od vladnega urada za komuniciranje in kabineta predsednika vlade. Kot so nam povedali uslužbenci na enem od ministrstev, je šlo pri tem za usklajeno akcijo zbiranja prijav. Šlo je za načrtno, usklajeno ravnanje. Prijave je po volitvah zbirala in potrjevala komisija vlade za administrativne zadeve in imenovanja, ki jo je vodil minister za kohezijo brez listnice Zvonko Černač. Vsak, ki je zaprosil za odškodnino, jo je od Černačeve komisije v obliki odločbe tudi dobil. O tej boniteti, ki je pripadala vladi, je torej odločala kar vlada sama. Pri nadomestilih plače o tej pravici namreč za te funkcionarje odloča mandatno-volilna komisija državnega zbora – ta vlade tudi imenuje.

Najvišjo odškodnino je ob zadnji plači prejšnji mesec na svoj račun dobil bivši gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Za 55 dni neizkoriščenega dopusta v letih 2021 in 2022 je prejel 14.700 evrov odškodnine. V odločbi Černačeve komisije piše, da Počivalšek iz objektivnih razlogov ni mogel na dopust, ker je pripravljal protikoronske ukrepe, interventno zakonodajo, sodeloval je pri predsedovanju EU, uresničeval je ukrepe iz načrta za okrevanje in na koncu opravljal tekoče posle. Vzrok za neizkoriščeni dopust naj bi bile še razmere v Ukrajini, podražitve elektrike, podražitve hrane in tako naprej. Drugo najvišjo odškodnino je prejela bivša šolska ministrica Simona Kustec, za 54 dni neizrabljenega dopusta je prejela 13.400 evrov bruto. Ministrica, ki je bila od novembra lani dejansko odsotna – namesto nje so se v javnosti pojavljali njeni državni sekretarji –, na dopust, tako piše v odločbi, ni mogla, saj so obstajale »nujne delovne potrebe zaradi stalnih aktivnosti vlade in vladnih resorjev za obvladovanje virusa SARS-CoV-2 in posledic epidemije«.

Poleg nje sta najvišje mogoče odškodnine dobila tudi državna sekretarja Mitja Slavinec, ta je za 54 dni neizrabljenega dopusta prejel 12.300 evrov, in Damir Orehovec, ki je za 39 dni neizrabljenega dopusta prejel 8700 evrov, poleg njiju pa še vodja kabineta ministrice Kustečeve Dragica Bac, ki je dobila 9000 evrov odškodnine. V odločbah Černačeve komisije piše, da Orehovec in Slavinec dopusta nista mogla izkoristiti zaradi »aktivnosti za obvladovanje virusa SARS-CoV-2 in posledic epidemije COVID-19. Poleg vseh omenjenih aktivnosti je v letu 2021 potekalo Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske Unije, ki je od njih zahteval dodaten čas.« Toda Slavinec, ki ne zna angleško, pri predsedovanju EU ni mogel intenzivno sodelovati, hkrati pa je našel čas, da je ob zaključku svojega mandata recimo v Mariboru ob volilni kampanji na stojnici reklamiral stranko Konkretno, konec marca pa je šel službeno še na izlet v Dubaj, kjer je na razstavi Expo sodeloval pri predstavitvi jugovzhodne Slovenije, in podobno.

Izbrani funkcionarji so si dopuste izplačali zaradi boja proti epidemiji. A zakaj si nagrad potem niso izplačali visoki funkcionarji na ministrstvu za zdravje?

Razlogi, zaradi katerih so si v Janševi vladi tik pred koncem razdelili te nagrade, so seveda privlečeni za lase in pomenijo najmanj zlorabo zakona o delovnih razmerjih. 

Računsko sodišče, na katero smo sporne odločbe poslali z zaprosilom, naj oceni zakonitost in smotrnost takšne prakse, nam je odgovorilo, da tako »iz domače sodne prakse kot iz odločitev Sodišča Evropske unije (SEU) izhaja, da je potrebno vsak primer neizrabe letnega dopusta presojati posebej in glede na konkretne okoliščine. Ugotoviti je namreč potrebno, ali so bili izpolnjeni relevantni pogoji, zaradi katerih delavec objektivno ni mogel izkoristiti letnega dopusta.« A v našem primeru so odločbe večinoma napisane s podobnimi utemeljitvami in prekopiranimi stavki. Večinoma se Černačevi komisiji ni ljubilo raziskovati individualnih primerov.

Razlog, zaradi katerega je bivši državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler dobil odškodnino v višini 8829 evrov za 37 dni neizrabljenega dopusta, je »pomoč ministru pri vodenju Ministrstva za notranje zadeve in predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, v letu 2022 pa pomoč ministru za notranje zadeve pri opravljanju tekočih poslov do imenovanja novega ministra za notranje zadeve in priprava gradiv za primopredajo«, razlog, zaradi katerega je bivši državni sekretar na notranjem ministrstvu Božo Predalič dobil 8791 evrov odškodnine za 37 dni neizrabljenega dopusta, pa je »pomoč ministru pri vodenju Ministrstva za notranje zadeve in predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, v letu 2022 pa pomoč ministru za notranje zadeve pri opravljanju tekočih poslov do imenovanja novega ministra za notranje zadeve in priprava gradiv za primopredajo«. Oba naj bi tudi z istimi besedami ministra Hojsa zaprosila za dopust, a jima je to Hojs z istimi razlogi tudi zavrnil.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec in funkcionarji v njegovem kabinetu odškodnin za neizkoriščeni letni dopust niso prejeli.

Najpomembnejši razlog, zaradi katerega so si izbrani funkcionarji za dopuste izplačali nadomestilo, je bila epidemija. A če bi bila epidemija res tak dejavnik, bi seveda pričakovali, da bi si največ neizkoriščenega dopusta izplačali visoki funkcionarji na ministrstvu za zdravje, ki je v prvi vrsti skrbelo za usklajevanje epidemioloških ukrepov. A minister Poklukar in državni sekretarji v njegovem mandatu niso zaprosili za izplačilo denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust, so nam odgovorili z ministrstva, niti za odškodnino niso zaprosili državni sekretarji pod ministrovanjem Tomaža Gantarja. Poklukar nam je dejal, da so se s sekretarji odločili, da ponujenega ne bodo vzeli: »Sam s svojimi sodelavci na ministrstvo nisem prišel zaradi politike ali zaradi denarja,« nam je odgovoril.

Poklukar tudi ni zaprosil za nadomestilo plače in je že zaposlen v jeseniški bolnišnici, kamor si je neizkoriščeni dopust prenesel.

Tako bi lahko ravnali tudi drugi. Če funkcionarji dopusta iz kakršnihkoli razlogov ne morejo porabiti, ga lahko prenesejo k novemu delodajalcu. V Počivalškovi odločbi o njegovi upravičenosti do odškodnine piše, da naj bi se v vladi leta 2021 dogovorili, »da zaradi nujnih delovnih potreb in razmer, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 in posledic epidemije COVID-19, funkcionarji Vlade Republike Slovenije koristijo letni dopust za leto 2021 v minimalnem možnem obsegu oziroma ga ne koristijo«. A kot opozarjajo na računskem sodišču, je državni zbor konec leta 2021 sprejel zakon PKP10, ki je določil, da ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije, ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2021, pravico letni dopust za leto 2021 izrabiti do konca leta 2022. Skratka, mnogi funkcionarji bi si lahko celo dopust iz leta 2021 prenesli v nove službe in ga koristili do konca tega leta.

Vzemimo primer Nine Marin, bivše vodje pravne službe na ministrstvu za finance, sicer pa nekdanje pripravnice v odvetniški pisarni Francija Matoza, ki je pod vlado Janeza Janše hitro napredovala. Nina Marin je s prvim aprilom letos na ministrstvu dala odpoved, kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, zaposlila se je kot članica upravnega odbora Istrabenz Turizma, kamor jo je postavil prav Matoz, tedaj še predsednik upravnega odbora slabe banke (DUTB). To torej pomeni, da službe ni izgubila nepričakovano, zaradi česar bi bila morda upravičena do odškodnine za neizkoriščen dopust. Še več, ker gre v obeh primerih za istega delodajalca – za Republiko Slovenijo – bi si lahko dopust prenesla. A ne, njen šef, finančni minister Andrej Šircelj, ji je odobril izplačilo 1996 evrov odškodnine pri plači za marec. Tudi Kristina Šteblaj, bivša državna sekretarka na finančnem ministrstvu, ki je bila januarja imenovana za izvršno direktorico DUTB, je v skladu s to isto sporno prakso dobila 5137 evrov odškodnine za neizrabljeni dopust.

Nekatere utemeljitve v odločbah o odškodnini so celo na meji ironije. Jelko Kacin, sicer znan po tem, da je v času najhujše epidemije, ko je vlada leta 2020 zapirala meje s Hrvaško, šel na Krk čistit bazen pred svojim vikendom, kasneje dopusta ni več mogel izkoristiti. Kar 40 dni dopusta Kacin ni izkoristil v letu 2021 in 2022 zaradi delovnih obveznosti. A kakšnih delovnih obveznosti, ko pa je po februarju leta 2021 Kacina pri komuniciranju z javnostjo glede epidemije nadomestil zdravstveni minister Poklukar? V odločbi piše, da je bil Kacin zelo intenzivno zaposlen »z zahtevnim pogajalskim in koordinacijskim delom v okviru Usmerjevalnega odbora za cepiva pri Evropski komisiji ter kriznimi zasedanji v razširjenem formatu zaradi vdora virusa opičjih koz« in da ti »predstavljajo objektivno nezmožnost koriščenja dopusta«.

Podoben primer so odškodnine za neizkoriščeni dopust, ki so jih dobili vsi vodilni funkcionarji na ministrstvu za kulturo. Ministrstvo za kulturo v času epidemije posebnih ukrepov ni sprejemalo, Slovenija je bila pri pomoči kulturnemu sektorju v času epidemije najslabša v EU, poleg tega so mnogi opozarjali, da je bilo ministrstvo med epidemijo povsem neodzivno. Kljub temu si je skoraj vsa funkcionarska ekipa ministra Vaska Simonitija izplačala odškodnine, ker domnevno zaradi epidemije niso mogli na dopust. Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je tako dobila 8462 evrov, Uršula Menih Dokl, generalna direktorica direktorata za medije, 3282 evrov, Jelka Pirkovič, vršilka dolžnosti generalnega direktorja za kulturno dediščino, je za neizrabljeni letni dopust za leti 2021 in 2022 dobila 4310 evrov, Miro Petek, Simonitijev nevidni svetovalec, domnevno dve leti ni mogel na dopust in je zato prejel 3066 evrov, svetovalec Mitja Iršič, ki je večji del svojega delovnega časa objavljal svoja mnenja in komentarje na družbenih omrežjih, pa je prejel 4551 evrov.

Opisani primer izplačil odškodnin za neizkoriščeni dopust je primer zlorabe zakona. Ta primer ne sme postati precedenčni, ker možnost odškodnine za neizkoriščeni dopust ne obstaja zaradi visokih političnih funkcionarjev, ampak zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se lahko znajdejo običajni zaposleni. Zaradi tega bi se seveda morali ustrezni organi primerno odzvati. To je lahko računsko sodišče, delovna inšpekcija, inšpekcija za proračun, morda vladna komisija za pritožbe ali sama vlada Roberta Goloba. Gotovo številne od teh nadzornikov – in tudi Golobove vlade – v tem in podobnih primerih mika, da bi takšne janšistične ekscese pozabili, dali na stran in nekako šli naprej, ne pa nazaj v konfrontacijo s še vedno vplivnimi politiki. A v tem primeru tvegamo, da se bodo te ekscesne zgodbe vedno znova, morda v drugačnih oblikah, kar naprej ponavljale.

POVEZANI ČLANKI:

• Nagrajeni ministri
• Nagrajeni sekretarji