Loredan, močnejši od Goloba

Koalicijska pogodba je glede zdravstvene reforme jasna. Besedilo na več mestih govori o potrebi po krepitvi javnega zdravstva, pri čemer ni dvoma, kaj so s to besedno zvezo avtorji mislili. Pri programu skrajševanja čakalnih dob je v koalicijski pogodbi navedeno, da bodo v vladi pri aktiviranju vseh potencialov zdravstvenega sistema storitve plačevali kaskadno. »Najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez 3 mesece za koncesionarje in nato okvirno čez 3 mesece za zasebnike,« piše.

Tudi pri obljubi o jasnejši razmejitvi zasebnega in javnega zdravstva ni dvoma, kaj pojem javnega zdravstva pomeni. S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi odpravili popoldansko delo zdravnikov pri »zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih«, kot je zapisano. V Gibanju Svoboda, SD in Levici so torej o javnem zdravstvu sprva razpravljali kot o UKC Ljubljana, o UKC Maribor, o Bolnišnici Novo mesto in nič več. A ko je koalicija na vrh zdravstvenega resorja postavila ministra Danijela Bešiča Loredana z ekipo, je ta začel korak za korakom vsiljevati drugačno perspektivo.

Še preden se je črnilo na koalicijski pogodbi posušilo, je že napovedal, da obljube o prepovedi popoldanskega dela zdravnikov pri koncesionarjih ne bo uresničil, češ da bi bil to preveč korenit poseg v zdravstveni sistem. Ta teden pa je njegova ekipa naredila še korak naprej k razvodenitvi koalicijskih obljub. V predstavljenem zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, vrednih več kot 200 milijonov evrov, na ministrstvu po novem razlik med javnim zdravstvenim sistemom, torej recimo UKC Ljubljana, in koncesionarji, recimo kakšnim MC Medicorjem ali MD Medicino, ne delajo več, saj naj bi vse to bilo del javne mreže.

Stranka Levica je zaradi tega napovedala, da se bo pri glasovanju vzdržala: »Pri interventnem zakonu nas skrbi več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno ugodnejši za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih. Interventni zakon bo s tem samo še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov. Posledica bo še bolj osiromašeno in še manj dostopno javno zdravstvo, ki bo postalo še lažji plen za tiste, ki kažejo apetite po njem,« so zapisali v izjavi in pri tem poželi silovit odziv Loredanove ekipe.

Član njegove ekipe je tudi kirurg onkolog Erik Brecelj, ki je Loredanov svetovalec. Potezo Levice je za POP TV označil za »morilsko«. Stališče Levice naj bi bilo populistično in nekoristno. »To je populizem čez trupla bolnikov, bolniki čakajo v čakalnih vrstah, umirajo … Levici gre za populizem, naj predstavijo rešitve, kako bodo skrajšali čakalne vrste, naj začnejo s tem. V enem mesecu naj pokažejo, kaj so naredili. Drugače naj izstopijo iz vlade,« je dejal Brecelj, zdaj dejansko kader stranke Gibanje Svoboda.

A naslednji dan se je v razpravi o omenjenem zakonu v parlamentarnem odboru za zdravstvo izkazalo, da Levica pri tem ni tako osamljena. Tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v državnem svetu ali v sindikatu Pergam so javno opozorili ministrstvo, da izenačitev dejansko javne zdravstvene mreže s koncesionarji vodi v pogubo. Koncesionarji delujejo po za zdravnike ugodnejših merilih; ker jim ni treba plačevati izobraževanja ali letnega dopusta in ker so niže obdavčeni, lahko za storitve izvajalcem plačujejo več. »Ni nikakršnega dvoma, da ministrstvo s predlogom zakona dejansko na stežaj odpira vrata za opravljanje storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zasebnikom, brez vseh ustreznih varovalk,« pravijo recimo v Pergamu.

Loredanova precej samosvoja ekipa teh pripomb verjetno ne bo upoštevala. Lahko pa po drugi strani Gibanje Svoboda v parlamentu pri glasovanju o zdravstveni reformi računa na glasove poslancev NSi, ki so doslej podpirali takšne reforme.