Manj žice, več humanosti?

Še lani ob tem času je tedanji notranji minister Aleš Hojs naročil in septembra je policija nabavila dodatnih 50 kilometrov rezilne žice, vrednih 5,4 milijona, nekaj mesecev in ene parlamentarne volitve kasneje pa so se pod vodstvom njegove naslednice Tatjane Bobnar tehnične ovire na meji s Hrvaško začele odstranjevati. Tako kot se je rezilna žica novembra 2015 začela postavljati, s fototerminom za medije, se je pred dnevi začela odstranjevati.

»Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena kot začasni instrument. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike,« pravi ministrica za notranje zadeve in dodaja, da se zaveda, da žica ne prinaša varnosti in da ljudje tudi zaradi nje umirajo. »Migracije so del sodobnih družb, stalnica v sodobnosti in preteklosti. Treba jih je ves čas obravnavati in ustrezno upravljati. Pri tem pa je izhodišče vlade in notranjega ministrstva zavzemanje za varne poti migrantov in za varne meje za državljane, migrante in lokalne prebivalce, ki si ravno tako v večini želijo, da se ograja odstrani,« še obljublja ministrica in tudi, da bodo »naredili vse, kar je mogoče, da bomo varovali človekove pravice, med katere sodita tudi osebno dostojanstvo in varnost. Za vse. Ali kot je napisal antropolog dr. Podjed, naša najboljša evolucijska strategija je, da smo dobri drug do drugega. In dodajam, da dobi pomoč tisti, ki jo potrebuje. Solidarnost in spoštovanje drug drugega.«

Da utegne biti sedanja notranja ministrica pomembno drugačna od predhodnika in tudi od večine drugih notranjih ministrov in ministric, ne kaže zgolj odnos do tehničnih ovir na meji, pač pa tudi odnos do migracij nasploh. Pred dnevi se je prvič sestala in pogovorila s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju.

Tatjana Bobnar je najprej predstavila namen novega posvetovalnega telesa. To je »priprava celovite migracijske strategije, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje, spoštovanje človekovih pravic«. Nadalje je pojasnila, da bo delo telesa temeljilo na treh stebrih, »dialogu s civilno družbo, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje«. Kot že v preteklih mesecih je ministrica ponovno napovedala, da je namen omenjenega dialoga s civilno družbo vzpostavitev »varnejših migracijskih poti, učinkovitejših azilnih postopkov in postopkov za pridobivanje dovoljenj za prebivanje, olajšanje pogojev za mednarodno zaščito in sistematično vključevanje v družbo«.

Če bodo žica in panelne ograje večinoma odstranjene, bo Slovenija ena izmed držav na zunanji, vzhodni in južni meji unije, ki bodo z begunci, z ljudmi ravnale nekoliko drugače od drugih, nekoliko bolj humano. Če bodo potem uresničene tudi obljube o drugačni azilni politiki, bo Slovenija prvič v svoji zgodovini prelomila s prakso skrajno zadržane, nehumane in tudi ksenofobne azilne politike vlad vseh vrst političnih predznakov. Navsezadnje, rezilno žico je na meji začela postavljati sredinska vlada profesorja prava Mira Cerarja, ki sta jo poleg njegove stranke SMC sestavljali še stranki SD in DeSUS.